V knjigi pisatelj ne prikazuje ljudi v socialni stiski, ampak hčerko premožnih in povzpetniških, a neodgovornih staršev, ki zanosi in se nato sooči s svojo »sramoto«. Razplet, kljub misli na samomor, ni tragičen: po odhodu v Pariz se z otrokom vrne domov in nadaljuje šolanje. Gimnazijka je torej predvsem slika težavne poti dekleta sodobnega časa in kritika dvoličnosti in brezsrčnosti ljudi, ki jo obdajajo.
Ingoličeva Gimnazijalka mi je sasvim slučajno došla pod ruku. I dobro da je bilo tako.
Vjerujem da je knjiga postala kontroverzna odmah po objavi, jer je riječ o jako hrabrom romanu za ono (a možda čak i za ovo) vrijeme. Maloljetnička trudnoća sedamnaestogodišnje Jelke, gimnazijalke iz naslova, je okosnica romana. Ingolič nas dovodi odmah pred gotov čin, u trenutak kad mogućnost trudnoće postane realnost. No Jelkine misli, teme i dileme su ono što čini da se knjiga čita u jednom dahu. Zbog kompozicije romana, relativno kasno se spoznaje da . No i bez tog saznanja, roman ima dovoljno "štofa" za održavanje tenzija. Ima tu štošta... od teških odnosa s roditeljem (majkom, ), neznanja o elementarnoj biologiji, straha, otuđenosti, do post-porođajne depresije. Mnogo toga se može preslikati 50 godina u budućnost, i knjiga i dalje drži vodu.
Politička i društvena klima u Sloveniji (a posredno i Jugoslaviji) šezdesetih godina je dočarana na uvjerljiv način. Također, bilo je zanimljivo čitati o vizurama Pariza i Ljubljane u to vrijeme...