What do you think?
Rate this book
Словенія. Ідилічне Бохинське озеро, оточене засніженими гірськими вершинами. Переддень Нового року. Старший інспектор Люблянського управління поліції Тарас Бірса, вертаючись крізь хуртовину додому, натрапляє на дівчину, яка в озері виявила спотворене до невпізнаваності тіло молодої жінки. Хто це? Ліквідований свідок винаходу на мільйони доларів? Невинна здобич маніяка? А може, вона перейшла дорогу мафії? Інспекторові доручають розслідування, але як знайти вбивцю, якщо не знаєш, хто жертва?
«Озеро» - перший у словенській літературі психологічний трилер у жанрі «нуар».
«Озеро» - перший у словенській літературі психологічний трилер у жанрі «нуар».
360 pages, Kindle Edition
First published January 1, 2016
33 people are currently reading
504 people want to read
Ratings & Reviews
Friends & Following
Create a free account to discover what your friends think of this book!
Community Reviews
Displaying 1 - 30 of 90 reviews
October 24, 2020
Would have probably enjoyed it much more if it wasn't for homophobic and racist interventions and the Playboy fantasy-like narrative.
I love crime genre, especially noir, but I was clearly not the target audience for this one.
I love crime genre, especially noir, but I was clearly not the target audience for this one.
January 26, 2021
Sploh ne vem kje naj začnem. Knjigo bi lahko skrajšali za pol njene dolžine in bi še vedno ohranili vse pomembne dele. Golob piše kot da mu je profesorica v srednji šoli dala za nalogo napisati spis z določenim obsegom on pa se trudi doseči število besed. Zakaj je pomembno, da vem kaj sta inšpektorja jedla po izpraševanju ljudi in kako sta do teh menijev prišla? (in ne, ni zato, da dobim boljši občutek njunega karakterja, do takrat sem jih že poznala) Zakaj smo morali dvakrat čez to, da je od 20 soplezalcev 13 mrtvih, eden od raka, drugi v hribih?
Pa ta menjava perspektive. Razumem, da je včasih potrebno ampak zakaj je 90 % knjige iz Tarasove perspektive, potem pa kar tako nekaj na hitro menja? In še to začne z zaimkom in (glede na to, da so vsi liki itak moški) šele čez pet strani ugotoviš kdo sploh vodi zgodbo v tistem trenutku. Ali pa še boljše, vsaka druga poved iz druge perspektive, da se res čisto zmedeš. Pa vso vračanje v preteklost.. Zakaj? Da je knjiga bolj zanimiva? Kar naenkrat se pojavi brez nekega vidnega opozorila in potem lahko samo ugibaš kje si se znašel. In prav tako brez znaka nazaj v sedanjost.
Da seksizma sploh ne omenjam. Že pri četrtem poglavju je bilo tako hudo, da sem se vprašala, če se mi sploh da s tem ubadat. Pa vsi rasistični in diskriminatorni podtoni... Kar na bruhanje mi je šlo.
In glede Tarasa... *sigh* Najbolj neprijeten glavni lik mogoče kadarkoli? Vzvišen, njegov ranjen ego glede tasta seva čez celo knjigo (kdo te je ranil Golob?), konstantno nostalgičen za časi, ki jih nikoli ni bilo, vedno nezadovoljen... In na začetku knjige se hvali kako je zvest svoji ženi in potem jo kar tako na hitro prevara brez nekega razloga? Ker je pač bila tam? In zakaj, ZAKAJ je Taras naredil takšen halo ko je izvedel, da je Alenka spala s sodelavcem še preden sta bila s Tarasom sploh skupaj??! (again.. Kdo te je ranil, Golob?)
Žensk praktično ni v zgodbi, razen, da "služijo" moškim, (da uporabim besede, ki jih ima Golob tako rad:) "se pravi" samo za seks. Še za ubogo žrtev zvemo, da je imela pobrito pi*ko (zakaj je to treba dvakrat povedati? In tako neokusno?)
Vse skupaj se odvije v zadnjih petih poglavjih, prej pa si štirideset poglavij vsi jajce čohajo. Niti približno ne razumem zakaj je ta knjiga tako priljubljena.
Pa ta menjava perspektive. Razumem, da je včasih potrebno ampak zakaj je 90 % knjige iz Tarasove perspektive, potem pa kar tako nekaj na hitro menja? In še to začne z zaimkom in (glede na to, da so vsi liki itak moški) šele čez pet strani ugotoviš kdo sploh vodi zgodbo v tistem trenutku. Ali pa še boljše, vsaka druga poved iz druge perspektive, da se res čisto zmedeš. Pa vso vračanje v preteklost.. Zakaj? Da je knjiga bolj zanimiva? Kar naenkrat se pojavi brez nekega vidnega opozorila in potem lahko samo ugibaš kje si se znašel. In prav tako brez znaka nazaj v sedanjost.
Da seksizma sploh ne omenjam. Že pri četrtem poglavju je bilo tako hudo, da sem se vprašala, če se mi sploh da s tem ubadat. Pa vsi rasistični in diskriminatorni podtoni... Kar na bruhanje mi je šlo.
In glede Tarasa... *sigh* Najbolj neprijeten glavni lik mogoče kadarkoli? Vzvišen, njegov ranjen ego glede tasta seva čez celo knjigo (kdo te je ranil Golob?), konstantno nostalgičen za časi, ki jih nikoli ni bilo, vedno nezadovoljen... In na začetku knjige se hvali kako je zvest svoji ženi in potem jo kar tako na hitro prevara brez nekega razloga? Ker je pač bila tam? In zakaj, ZAKAJ je Taras naredil takšen halo ko je izvedel, da je Alenka spala s sodelavcem še preden sta bila s Tarasom sploh skupaj??! (again.. Kdo te je ranil, Golob?)
Žensk praktično ni v zgodbi, razen, da "služijo" moškim, (da uporabim besede, ki jih ima Golob tako rad:) "se pravi" samo za seks. Še za ubogo žrtev zvemo, da je imela pobrito pi*ko (zakaj je to treba dvakrat povedati? In tako neokusno?)
Vse skupaj se odvije v zadnjih petih poglavjih, prej pa si štirideset poglavij vsi jajce čohajo. Niti približno ne razumem zakaj je ta knjiga tako priljubljena.
This entire review has been hidden because of spoilers.
March 24, 2023
Хтось легко помітить в тексті сексизм, особливо в цих масних репліках чоловіків, коли нова співробітниця раптом з’являється на геть «чоловічій» роботі, та для мене це робило текст збіса правдоподібним (ми ж знаємо, в якому світі живемо?).
Не очікувала, що це буде так. Словенські автори явно не знані у нас.
Не очікувала, що це буде так. Словенські автори явно не знані у нас.
February 7, 2017
"Morje celi rane, jezero jih odpre."
Seveda, vsak od nas bi lahko rekel, da pozna koga, ki je že kdaj, ležerno in nastopaško, ob tretji pijači in par odsotno kimajočih poslušalcih, ali pa bolj trezno in s tem za kanec bolj odločno, rekel, da bo nekoč napisal veliko kriminalko. Tisto pravo. Tisto prebojno v našem podhranjenem okolju. V maniri svetovnih uspešnic, ki jih nato gledamo še prenesene na velika platna. Seveda, vsak od nas ima v sebi tisto zgodbo z genialnimi zapleti – več, ne samo enim –, napetimi vrhunci in presenetljivimi zaključki. Seveda.
»Potem se boš pa zbudil,« bi lahko rekel eden od likov romana Jezero, če ne kar Taras Birsa, višji inšpektor v tem odličnem romanu Tadeja Goloba, ki se je zadeve z vseh kotov lotil premišljeno in domišljeno. Pogumno, a s tem nič kaj preveč naluknjano, je z eno veliko potezo zajel vse dobre prvine uspešnih in pri nas tako priljubljenih svetovnih (zlasti skandinavskih) sester ter na zajetnih petstotih straneh, brez naplavljenega balasta, ki ruši v tem žanru tako pomemben ritem, v naše okolje učinkovito in navidezno lahkotno prenesel vso raznobarvno sivino kriminalke. V naveličanem slogu in splošnem razočaranju zaradi pomanjkanja dobrega domačega žanra bi v najboljšem primeru pričakoval polizdelek, dobili pa smo zgodbo, ki bo v najslabšem primeru ostala v ednini.
Taras Birsa, že omenjeni višji inšpektor, se po novoletni zabavi na bohinjskem koncu z ženo vrača domov v Ljubljano. Sneži. Vidljivost je slaba. Kolesa avtomobila se za silo oprijemajo belega cestišča, ko povsem trezni inšpektor v daljavi zagleda luči. Sprva pomisli, da je novoletna jelka, toda ko se približata, vidi, da jima pot zaustavlja policijsko vozilo. Vrata so odprta, policistov pa nikjer. Taras se po sledi svežih stopinj odpravi do jezera, kjer se kot v hitri posnetek ujeti kresnički premikata soja policistovih baterijskih svetilk. In tam, zamrznjeno v času in napol pod gladino jezera, nemo čaka truplo.
Roman s sodobnimi prijemi in svetom, ki s svojimi znanstvenimi prvinami in intimnim vrtanjem po osebni preteklosti služi kot prepričljiv temelj, ki ga Golob tako spretno zastavi, da presega okvirje klasičnih kriminalk, v katerih je vse zreducirano na zločin in genialnega detektiva. Taras Birsa je morda genialen, toda vse prej kot popoln. Deluje v okolju, ki zaradi svoje večne nadvlade, ki v večini primerov ne ponuja katarze, vleče v cinizem, skušnjave, primarne užitke in napuh. Vprašanje kdo je moril je nadgrajen s smiselnim zakaj, v to mrežo notranjih vzgibov pa se ujamejo zelo življenjski akterji zgodbe, ki se ne zadovoljijo z olesenelimi dvogovori, ampak so globoko in neločljivo povezani z družbeno realnostjo in kot taka tudi odseva v njih.
Taras je v nekem zaupnem pogovoru mlajši kolegici Tini rekel to:
"Skratka, ne pričakuj preveč. Dvajset let sem že pri policiji, pa ne vem, če bi lahko iz vseh teh let posneli dva gledljiva dela. Tole zna biti najzanimivejši primer v karieri."
Resnično upam, da ne. Z Jezerom smo dobili polnokrvno kriminalko, takšno, ki jih drugače beremo zgolj v prevodu. Nastavkov za odlično serijo, po kateri bi slovenski bralci množično posegli, je namreč ogromno. Bravo.
Objavljeno na damjanzorc.net.
Seveda, vsak od nas bi lahko rekel, da pozna koga, ki je že kdaj, ležerno in nastopaško, ob tretji pijači in par odsotno kimajočih poslušalcih, ali pa bolj trezno in s tem za kanec bolj odločno, rekel, da bo nekoč napisal veliko kriminalko. Tisto pravo. Tisto prebojno v našem podhranjenem okolju. V maniri svetovnih uspešnic, ki jih nato gledamo še prenesene na velika platna. Seveda, vsak od nas ima v sebi tisto zgodbo z genialnimi zapleti – več, ne samo enim –, napetimi vrhunci in presenetljivimi zaključki. Seveda.
»Potem se boš pa zbudil,« bi lahko rekel eden od likov romana Jezero, če ne kar Taras Birsa, višji inšpektor v tem odličnem romanu Tadeja Goloba, ki se je zadeve z vseh kotov lotil premišljeno in domišljeno. Pogumno, a s tem nič kaj preveč naluknjano, je z eno veliko potezo zajel vse dobre prvine uspešnih in pri nas tako priljubljenih svetovnih (zlasti skandinavskih) sester ter na zajetnih petstotih straneh, brez naplavljenega balasta, ki ruši v tem žanru tako pomemben ritem, v naše okolje učinkovito in navidezno lahkotno prenesel vso raznobarvno sivino kriminalke. V naveličanem slogu in splošnem razočaranju zaradi pomanjkanja dobrega domačega žanra bi v najboljšem primeru pričakoval polizdelek, dobili pa smo zgodbo, ki bo v najslabšem primeru ostala v ednini.
Taras Birsa, že omenjeni višji inšpektor, se po novoletni zabavi na bohinjskem koncu z ženo vrača domov v Ljubljano. Sneži. Vidljivost je slaba. Kolesa avtomobila se za silo oprijemajo belega cestišča, ko povsem trezni inšpektor v daljavi zagleda luči. Sprva pomisli, da je novoletna jelka, toda ko se približata, vidi, da jima pot zaustavlja policijsko vozilo. Vrata so odprta, policistov pa nikjer. Taras se po sledi svežih stopinj odpravi do jezera, kjer se kot v hitri posnetek ujeti kresnički premikata soja policistovih baterijskih svetilk. In tam, zamrznjeno v času in napol pod gladino jezera, nemo čaka truplo.
Roman s sodobnimi prijemi in svetom, ki s svojimi znanstvenimi prvinami in intimnim vrtanjem po osebni preteklosti služi kot prepričljiv temelj, ki ga Golob tako spretno zastavi, da presega okvirje klasičnih kriminalk, v katerih je vse zreducirano na zločin in genialnega detektiva. Taras Birsa je morda genialen, toda vse prej kot popoln. Deluje v okolju, ki zaradi svoje večne nadvlade, ki v večini primerov ne ponuja katarze, vleče v cinizem, skušnjave, primarne užitke in napuh. Vprašanje kdo je moril je nadgrajen s smiselnim zakaj, v to mrežo notranjih vzgibov pa se ujamejo zelo življenjski akterji zgodbe, ki se ne zadovoljijo z olesenelimi dvogovori, ampak so globoko in neločljivo povezani z družbeno realnostjo in kot taka tudi odseva v njih.
Taras je v nekem zaupnem pogovoru mlajši kolegici Tini rekel to:
"Skratka, ne pričakuj preveč. Dvajset let sem že pri policiji, pa ne vem, če bi lahko iz vseh teh let posneli dva gledljiva dela. Tole zna biti najzanimivejši primer v karieri."
Resnično upam, da ne. Z Jezerom smo dobili polnokrvno kriminalko, takšno, ki jih drugače beremo zgolj v prevodu. Nastavkov za odlično serijo, po kateri bi slovenski bralci množično posegli, je namreč ogromno. Bravo.
Objavljeno na damjanzorc.net.
February 22, 2019
Pol knjige bi lahko kratko malo izpustila, ker se ni zgodilo nič pomembnega. Predolgo se ukvarja s karakterji, za katere mi je vseeno, hoče jih narediti všečne, ampak jih opiše z slabimi lastnosti, kar jim ravno ne pomaga.
Enega karakterja poznamo samo po tem, da je zdravnik in je spal z vsemi drugimi ženami zdravnikov razen ene.
Enemu karakterju je ime Golob in je pametnejši kot drugi, seveda.
Taras je iz neznanega razloga tako zelo privlačen za ženske in seveda spi z novo kolegico.
Spi z njo pa samo zato, ker je jezen in ne ve, če je njegov prijatelj zdravnik nekoč spal z njegovo ženo. Kaj?
Tadej Golob ima ta dar, da lahko naredi še berljive osebe v tej knjigi neznosne.
Hotel se je ukvarjati z karakterji, pa dodati malo erotike, in je prav malo ostalo za zločin.
Super, v tej knjigi so praktično povedali, kdo je morilec v Umor na Orient Ekspresu Agathe Christie!
Ta idiot si drzne biti jezen, ker je njegova sedanja žena v srednji šoli spala s profesorjem, medtem pa je sam spal s kolegico?!
In za morilca mi je čisto vseeno. Tudi ni bil nikakršno presenečenje, le preveč v ozadju je bil, da bi ga lahko sumili.
Enega karakterja poznamo samo po tem, da je zdravnik in je spal z vsemi drugimi ženami zdravnikov razen ene.
Enemu karakterju je ime Golob in je pametnejši kot drugi, seveda.
Taras je iz neznanega razloga tako zelo privlačen za ženske in seveda spi z novo kolegico.
Spi z njo pa samo zato, ker je jezen in ne ve, če je njegov prijatelj zdravnik nekoč spal z njegovo ženo. Kaj?
Tadej Golob ima ta dar, da lahko naredi še berljive osebe v tej knjigi neznosne.
Hotel se je ukvarjati z karakterji, pa dodati malo erotike, in je prav malo ostalo za zločin.
Super, v tej knjigi so praktično povedali, kdo je morilec v Umor na Orient Ekspresu Agathe Christie!
Ta idiot si drzne biti jezen, ker je njegova sedanja žena v srednji šoli spala s profesorjem, medtem pa je sam spal s kolegico?!
In za morilca mi je čisto vseeno. Tudi ni bil nikakršno presenečenje, le preveč v ozadju je bil, da bi ga lahko sumili.
November 10, 2018
Jezero je slovenska noir kriminalka, postavljena v mistični zimski Bohinj in njegovo okolico. Golobov roman ima vse klasične elemente krimi-noir žanra s pridihom priljubljenih Skandinavcev, z na trenutke mračno atmosfero, nekaj dobrimi zapleti (ne ravno nepričakovanimi), tekočim slogom, inovativnimi preskoki med perspektivami različnih likov in nekoliko samodestruktivnim glavnim junakom, ki se, tekom reševanja kompleksnega primera, bori še z lastnimi (plehkimi) eksistencialnimi problemi. In s tega vidika je knjiga solidna, verjetno celo najboljši približek skandinavskim noir kraljem v slovenskem prostoru.
Če pa Jezero poskušaš brati z drugega, bolj antropološkega zornega kota (jaz sem jo, ker pri nobeni knjigi ne ostajam na površju), pa je stereotipna, z enoplastnimi karakterji, polna klišejev, ljubosumja, zavisti in ostarelih sluzavcev, ki si simptome krize srednjih let blažijo s komaj polnoletnimi puncami, ego pa polnijo z dobrimi avtomobili in nezasluženimi položaji v karierah. Upam, da je avtor takšne like "izbral" z namenom prikazati najslabše v ljudeh in s tem podati nekakšno kritiko družbe. Mogoče pa so bili njegovi nameni bolj komercialne narave. Še en faktor, ki je moji oceni vzel dodatno zvezdico, pa je dolžina knjige. Na splošno ne maram (pre)dolgih knjig, vendar če so upravičeno obsežne, brez odvečnega balasta, me to ne moti. Ta ga ima, za kakšnih 100 - 200 strani za moj okus.
Da povzamem. Po mojem mnenju je Jezero povprečna kriminalka, ki pa je le to. Kriminalka. Jaz pa imam tudi pri tem žanru rada nekoliko več globine.
Če pa Jezero poskušaš brati z drugega, bolj antropološkega zornega kota (jaz sem jo, ker pri nobeni knjigi ne ostajam na površju), pa je stereotipna, z enoplastnimi karakterji, polna klišejev, ljubosumja, zavisti in ostarelih sluzavcev, ki si simptome krize srednjih let blažijo s komaj polnoletnimi puncami, ego pa polnijo z dobrimi avtomobili in nezasluženimi položaji v karierah. Upam, da je avtor takšne like "izbral" z namenom prikazati najslabše v ljudeh in s tem podati nekakšno kritiko družbe. Mogoče pa so bili njegovi nameni bolj komercialne narave. Še en faktor, ki je moji oceni vzel dodatno zvezdico, pa je dolžina knjige. Na splošno ne maram (pre)dolgih knjig, vendar če so upravičeno obsežne, brez odvečnega balasta, me to ne moti. Ta ga ima, za kakšnih 100 - 200 strani za moj okus.
Da povzamem. Po mojem mnenju je Jezero povprečna kriminalka, ki pa je le to. Kriminalka. Jaz pa imam tudi pri tem žanru rada nekoliko več globine.
April 17, 2019
Ta knjiga je Kresnik? Je kdo iz žirije kraj bral kako kriminalko ali samo te plastične skandinavske? Džizs, čim zmanjka špage, potegneš iz omare novo truplo, na koncu so vsi povezani kot v najslabši mehiški žajfnici. Po povsem obetavnem začetku in v dobrem slogu. Žal. In, oh, dični mlajši sodelavki se pač ne moremo izogniti. Ne, ne žanrsko ne na splošno tole ni kaj posebnega.
Read
April 16, 2024كبير المحققين " تاراس بيرسا " في طريق العودة إلى المنزل يلتقي بسيارة شرطة تقف في منتصف الطريق ، تفقدها فوجد فتاة ترتجف من البرد والخوف بعدما عثرت على جثة أحدهم في النهر المتجمد....
من هنا ستنطلق سلسلة من التحريات للتحقيق في الجريمة والتي سيلحقها جرائم قتل أخرى...، فريق العمل لا بأس به
والشابة " تينا " انضمت للفريق كأخصائية نفسية عليها ان تثبت جدارتها في العمل الميداني ....
سيادة المحقق يعاني من أزمة منتصف العمر ، يزور الماضي عندما كان يمارس رياضة تسلق الجبال ، وتراه شارد الذهن وزائغ العينين ، يسقط في شرك الخيانة بسهولة و يفكر كيف يزيل آثارها بينما هى عالقة به وهو يتشبث بها...
العمل يزخم بالتفاصيل وتكرارها ، وتكاد معاناة منتصف العمر تبتلع العمل ، القضية كانت مستغلقة والخيط بين الأطراف المتورطة معقد وبعيد ، اما عن المفاتيح كانت غائبة فى التعرف على جثة الفتاة ، فتخيل كيف سوف تسير الأمور بعد ذلك ، ولذا كان العمل مُرهق ومُنهك....
وبالنهاية يتم التعرف على القاتل والذي بالمناسبة كان بعيداً عن التوقعات...
وأخيراً...مازال شبح الخيانة يطوف في ضبابية تلتف بغموض حول المحقق ، ولا ادري ماذا سيفعل....
من هنا ستنطلق سلسلة من التحريات للتحقيق في الجريمة والتي سيلحقها جرائم قتل أخرى...، فريق العمل لا بأس به
والشابة " تينا " انضمت للفريق كأخصائية نفسية عليها ان تثبت جدارتها في العمل الميداني ....
سيادة المحقق يعاني من أزمة منتصف العمر ، يزور الماضي عندما كان يمارس رياضة تسلق الجبال ، وتراه شارد الذهن وزائغ العينين ، يسقط في شرك الخيانة بسهولة و يفكر كيف يزيل آثارها بينما هى عالقة به وهو يتشبث بها...
العمل يزخم بالتفاصيل وتكرارها ، وتكاد معاناة منتصف العمر تبتلع العمل ، القضية كانت مستغلقة والخيط بين الأطراف المتورطة معقد وبعيد ، اما عن المفاتيح كانت غائبة فى التعرف على جثة الفتاة ، فتخيل كيف سوف تسير الأمور بعد ذلك ، ولذا كان العمل مُرهق ومُنهك....
وبالنهاية يتم التعرف على القاتل والذي بالمناسبة كان بعيداً عن التوقعات...
وأخيراً...مازال شبح الخيانة يطوف في ضبابية تلتف بغموض حول المحقق ، ولا ادري ماذا سيفعل....
April 28, 2019
A rather run of the mill police procedural that moves along at a very slow pace. Seriously, three quarters of the book in, they're not any closer to the perpetrator, or even the victim's identity. I don't mean the fact that they've got no suspects or strong leads or anything like that - I mean literally zero progress.
Since the investigation is not moving along, that leaves the author plenty of time to focus on the personal lives of the characters, but, honestly, I found pretty much all of them kind of boring, if not downright annoying without much in the way of redeemable traits. Mostly they discuss who banged whom way back and who they would bang now and how boring their jobs are.
It's kind of interesting to read a whodunit going on in locations you're familiar with, but that is about the only positive thing I can say about it.
Read in Slovenian, titled "Jezero".
Since the investigation is not moving along, that leaves the author plenty of time to focus on the personal lives of the characters, but, honestly, I found pretty much all of them kind of boring, if not downright annoying without much in the way of redeemable traits. Mostly they discuss who banged whom way back and who they would bang now and how boring their jobs are.
It's kind of interesting to read a whodunit going on in locations you're familiar with, but that is about the only positive thing I can say about it.
Read in Slovenian, titled "Jezero".
April 10, 2019
Glede na to, kako sem dolgo čakala na Jezero, moram priznati, da sem pričakovala malce več. Saj ne rečem, zgodba je dobra, sploh za slovensko kriminalko, ampak kaj, ko je bilo v njej toliko nepotrebnih detajlov, v katere se vpletajo kar nekoliko prežvečeni stereotipi, kot npr. prihod mlade sodelavke, ki povzroči nemir med starejšimi (kar malo preveč slinastimi) kriminalisti. Takoj sem vedela, kam pes taco moli. Na splošno pa mi je bilo Jezero zelo hitro berljivo in všečno branje, kljub temu, da me je zmotilo nekaj stvari. Pohvalila bi zlasti dejstvo, da je avtor dogajanje postavil v Slovenijo, v meni zelo ljub kotiček (Bohinj) in se slovenski bralec ali bralka hitro lahko vživi v zgodbo.
February 25, 2020
It just got worse and worse the further in I got. What a dissapointment. I am happy for the author and the success he had with this and the TV show, but ooof. I did not like this.
Main character is suppose to be unlikable (I hope that was the intention at least, if not he's just badly done) and by the end of the book he is just a huge dick in a mid-life crisis. Whining and crying about missing out in his youth and how his wife is slightly annoying at times, poor me. I have no sympathy for this dude. Plus he's not even a good detective - usually we get some kind of idea why the main detective on the case is smart and clever and we get to unravel the mystery with him. But here we get some obvious misdirection and in my opinion very poor set up for the final resolution.
I am not usually that bothered by this, but the constant commenting on women and their looks was getting annoying. It served nothing, added nothing and made all the men look like one-dimensional idiots.
Main character is suppose to be unlikable (I hope that was the intention at least, if not he's just badly done) and by the end of the book he is just a huge dick in a mid-life crisis. Whining and crying about missing out in his youth and how his wife is slightly annoying at times, poor me. I have no sympathy for this dude. Plus he's not even a good detective - usually we get some kind of idea why the main detective on the case is smart and clever and we get to unravel the mystery with him. But here we get some obvious misdirection and in my opinion very poor set up for the final resolution.
I am not usually that bothered by this, but the constant commenting on women and their looks was getting annoying. It served nothing, added nothing and made all the men look like one-dimensional idiots.
April 26, 2023
Everything was ok until . I'm probably too old for misogynistic books, all this male gaze is either ridiculous or just nasty
March 25, 2019
Zelo povprečno, v nekaterih pogledih (seksi mlada sodelavka) celo podpovprečno. Tudi jezikovno zelo šibko.
March 30, 2024
It's always nice to read about places you know (in Slovenia) and especially if it is in your favourite genre.
The main crime of the book is immediately introduced and puts you directly in the story. The weather conditions together with the timing was really enjoyable to read about.
I enjoyed the first quarter to half of the book the most, after that it went quite downhill...
The book is rather slow paced, so to fill it up you get to know quite something about the characters, and here one of the biggest problems with the book rises.
The main character is a man and almost every interaction with a woman is very much about attractiveness. And conversations with men are about if they slept or want to sleep with someone. I thought the book would somehow show how this is bad, but did not confront this way of thinking or acting in any massive way.
I find it mostly a shame that a trope happens in the book, which is quite known as a bad trope in bookworld... But I did love to read about the Slovenian places, since I have been at (almost) all the places.
Also I had the feeling that the author had some kind of bet to name as many places and references as possible in this book. Therefore a lot of Slovenian places are mentioned, and some series and other thriller writers. Not that I minded this in the book.
The main crime of the book is immediately introduced and puts you directly in the story. The weather conditions together with the timing was really enjoyable to read about.
I enjoyed the first quarter to half of the book the most, after that it went quite downhill...
The book is rather slow paced, so to fill it up you get to know quite something about the characters, and here one of the biggest problems with the book rises.
The main character is a man and almost every interaction with a woman is very much about attractiveness. And conversations with men are about if they slept or want to sleep with someone. I thought the book would somehow show how this is bad, but did not confront this way of thinking or acting in any massive way.
I find it mostly a shame that a trope happens in the book, which is quite known as a bad trope in bookworld... But I did love to read about the Slovenian places, since I have been at (almost) all the places.
Also I had the feeling that the author had some kind of bet to name as many places and references as possible in this book. Therefore a lot of Slovenian places are mentioned, and some series and other thriller writers. Not that I minded this in the book.
November 17, 2023
Še ena v vrsti premnogih dobrih knjig, ki jim točke neusmiljeno odbijam zaradi seksizma :)
Ampak, okej, najprej dobre stvari:
- Primerjava s Skandinavci je absolutno na mestu in sama v rokah še nisem imela boljše slovenske kriminalke. Hkrati bi si upala trditi, da v marsičem celo presega kakšnega Skandinavca, tako slogovno kot vsebinsko (khm overrated Nesbø khm khm).
- Vse pohvale za pisanje dialogov, ki delujejo realistično, ne da bi bili slogovno šibki. Tudi sicer mi je bil slog precej všeč, celo časovni preskoki, ki so vnesli nekaj svežine in delovali nekako gledališko. Posrečene so se mi zdele tudi humoristične rozinice; dry, cynical, not excessive. Just right.
- Krasni opisi slovenskih krajev in ravno dovolj referenc na vsesplošno “slovenskost”, da dobi knjiga karakter in se lepo umesti v prostor. Bonus točke, seveda, za omembo Titove slike.
- Zanimivi primer in zapleti, čeprav bi si želela majčkeno več konkretnih sledi tekom cele knjige, da bi si lahko bralec ustvaril svoje teorije in malo ugibal. Zaradi vseh Tarasovih osebnih problemov se je zdel umor nemalokrat bolj v ozadju.
Daleč najšibkejša točka knjige, ki bi bila sicer lahko izvrstna, je žal seksizem, ki pa se kot rak zajeda v praktično vsako stran. Kje naj začnem?
To, da imamo v knjigi zares samo dva (živa) ženska lika, ki sta kolikor toliko izrisana, samo po sebi ni problem. Problem je, da ta lika sama po sebi in za namen zgodbe (= raziskovanja umora) pravzaprav nimata nobene vrednosti. Tinin glavni atribut je, da je lepa, ne to, da bi bila Bog ve kako sposobna preiskovalka. Okej, enkrat sprinta neke emaile in se pogovarja z novinarko, ampak to je to. Razen zardevanja v bistvu ne počne kaj dosti - zardeva pa res precej. In kaj Taras pravzaprav vidi na njej, razen tega, da je lepa? Ker se namreč ne poglablja prav dosti v njen značaj, pamet, kaj ima rada … ampak predvsem v njen dekolte. Glavni ženski lik je tu samo kot klišejski okrasek, nekakšen foil character za Tarasovo krizo srednjih let, zgodbi pa ne doprinese praktično ničesar. I like her only because I worship the ground Nika Rozman walks on.
Podobno kot Tina so tudi vsi ostali liki boleče enodimenzionalni in večinoma s pogubnim odnosom do žensk. Ne rečem, saj nimam bogve kako dobrega mnenja o slovenski moški populaciji, ampak vseeno pomoje tako od prvega do zadnjega ogabni pa res niso. Pustimo slinasta Prelca in Brajca in razmislimo za trenutek o Cvilaku, na primer. Zakaj je treba dvakrat omenit, da je imela umorjena ženska pobrito p**** in da je šla zato gotovo v Bohinj f****? Ker se seveda ženska brije samo in izključno zato, da se da dol s tipom, seveda, in zadovolji nek perverzen male gaze svojega patologa … Da ne govorim o tem, kako izredno ponižujoče je, da je to glavni poudarek na obdukciji ženske, ki ji je nekdo odrezal glavo.
Na splošno ni tak problem, da so liki seksistični, ampak to, da avtor tega nikjer ne problematizira. Taras sploh komaj nameni kakšno misel temu, da je mogoče Tini ob vseh sluzastih komentarjih neprijetno, kaj šele, da bi kakemu Prelcu povedal, da je nagravžen, ker se vleče po svojih študentkah. Ne, važno je, da se buni kot nek otrok, ko izve, da je njegova žena pred njim spala z drugim (in se ob tem sploh ne vpraša, ali je to hinavsko, glede na to, da jo je pred kratkim prevaral).
Na splošno cel ta Tarasov lik, ma ne potegne mi. Taras je pick me girl jokica, “oh I’m so different I don’t drink alcohol I do sports I love climbing my wife’s father has ruined my life by giving me money and paying for my kids’ education boo hoo I don’t know how to download films I’m so vintage” bullshit. Patetičen, egoističen, enodimenzionalen.
Žal mi je, da avtor zelo očitno kot ciljno publiko svojega romana dojema tipe, kot so Taras. V krizi srednjih let in z “I am just built different” kompleksom. Tipe, ki vseh stvari, ki so mene tako zmotile, sploh ne bodo opazili, ker jih tudi v resničnem življenju ne. Mic drop
Ampak, okej, najprej dobre stvari:
- Primerjava s Skandinavci je absolutno na mestu in sama v rokah še nisem imela boljše slovenske kriminalke. Hkrati bi si upala trditi, da v marsičem celo presega kakšnega Skandinavca, tako slogovno kot vsebinsko (khm overrated Nesbø khm khm).
- Vse pohvale za pisanje dialogov, ki delujejo realistično, ne da bi bili slogovno šibki. Tudi sicer mi je bil slog precej všeč, celo časovni preskoki, ki so vnesli nekaj svežine in delovali nekako gledališko. Posrečene so se mi zdele tudi humoristične rozinice; dry, cynical, not excessive. Just right.
- Krasni opisi slovenskih krajev in ravno dovolj referenc na vsesplošno “slovenskost”, da dobi knjiga karakter in se lepo umesti v prostor. Bonus točke, seveda, za omembo Titove slike.
- Zanimivi primer in zapleti, čeprav bi si želela majčkeno več konkretnih sledi tekom cele knjige, da bi si lahko bralec ustvaril svoje teorije in malo ugibal. Zaradi vseh Tarasovih osebnih problemov se je zdel umor nemalokrat bolj v ozadju.
Daleč najšibkejša točka knjige, ki bi bila sicer lahko izvrstna, je žal seksizem, ki pa se kot rak zajeda v praktično vsako stran. Kje naj začnem?
To, da imamo v knjigi zares samo dva (živa) ženska lika, ki sta kolikor toliko izrisana, samo po sebi ni problem. Problem je, da ta lika sama po sebi in za namen zgodbe (= raziskovanja umora) pravzaprav nimata nobene vrednosti. Tinin glavni atribut je, da je lepa, ne to, da bi bila Bog ve kako sposobna preiskovalka. Okej, enkrat sprinta neke emaile in se pogovarja z novinarko, ampak to je to. Razen zardevanja v bistvu ne počne kaj dosti - zardeva pa res precej. In kaj Taras pravzaprav vidi na njej, razen tega, da je lepa? Ker se namreč ne poglablja prav dosti v njen značaj, pamet, kaj ima rada … ampak predvsem v njen dekolte. Glavni ženski lik je tu samo kot klišejski okrasek, nekakšen foil character za Tarasovo krizo srednjih let, zgodbi pa ne doprinese praktično ničesar. I like her only because I worship the ground Nika Rozman walks on.
Podobno kot Tina so tudi vsi ostali liki boleče enodimenzionalni in večinoma s pogubnim odnosom do žensk. Ne rečem, saj nimam bogve kako dobrega mnenja o slovenski moški populaciji, ampak vseeno pomoje tako od prvega do zadnjega ogabni pa res niso. Pustimo slinasta Prelca in Brajca in razmislimo za trenutek o Cvilaku, na primer. Zakaj je treba dvakrat omenit, da je imela umorjena ženska pobrito p**** in da je šla zato gotovo v Bohinj f****? Ker se seveda ženska brije samo in izključno zato, da se da dol s tipom, seveda, in zadovolji nek perverzen male gaze svojega patologa … Da ne govorim o tem, kako izredno ponižujoče je, da je to glavni poudarek na obdukciji ženske, ki ji je nekdo odrezal glavo.
Na splošno ni tak problem, da so liki seksistični, ampak to, da avtor tega nikjer ne problematizira. Taras sploh komaj nameni kakšno misel temu, da je mogoče Tini ob vseh sluzastih komentarjih neprijetno, kaj šele, da bi kakemu Prelcu povedal, da je nagravžen, ker se vleče po svojih študentkah. Ne, važno je, da se buni kot nek otrok, ko izve, da je njegova žena pred njim spala z drugim (in se ob tem sploh ne vpraša, ali je to hinavsko, glede na to, da jo je pred kratkim prevaral).
Na splošno cel ta Tarasov lik, ma ne potegne mi. Taras je pick me girl jokica, “oh I’m so different I don’t drink alcohol I do sports I love climbing my wife’s father has ruined my life by giving me money and paying for my kids’ education boo hoo I don’t know how to download films I’m so vintage” bullshit. Patetičen, egoističen, enodimenzionalen.
Žal mi je, da avtor zelo očitno kot ciljno publiko svojega romana dojema tipe, kot so Taras. V krizi srednjih let in z “I am just built different” kompleksom. Tipe, ki vseh stvari, ki so mene tako zmotile, sploh ne bodo opazili, ker jih tudi v resničnem življenju ne. Mic drop
January 21, 2021
Ni me prepričala. Je bolj knjiga o krizi srednji let nekega moškega z ozadjem nekih umorov. Ne da je s krizami srednjih let kaj narobe, ampak pričakoval sem kriminalko.
April 8, 2024
I have a lot of opinions about this book. First off let me start with the things i liked:
1. Jesenice mentions
2. Just Slovenia things
3. Actually knowing locations
Now things that i didn't like:
1. The main character Taras Birsa
2. The plot got boring in the middle of the book and i almost dnf-ed it. There's a lot of unnecessary things happening.
3. The murderer was too predictable. It's always THEM.
Let me just say that main characters are suppose to be likable, or at least someone the reader can relate to/understand where exactly they are coming from. This book was written for men. Because no woman would ever be able to relate to that (unless your name is Karin). Hence Tadej Golob was either telling us his sins or his fantasies and both are quite disgusting. For obvious reasons i shall not waste my money further on this book series.
1. Jesenice mentions
2. Just Slovenia things
3. Actually knowing locations
Now things that i didn't like:
1. The main character Taras Birsa
2. The plot got boring in the middle of the book and i almost dnf-ed it. There's a lot of unnecessary things happening.
3. The murderer was too predictable. It's always THEM.
Let me just say that main characters are suppose to be likable, or at least someone the reader can relate to/understand where exactly they are coming from. This book was written for men. Because no woman would ever be able to relate to that (unless your name is Karin). Hence Tadej Golob was either telling us his sins or his fantasies and both are quite disgusting. For obvious reasons i shall not waste my money further on this book series.
December 4, 2016
Tako, kot se šika. Svaka čast!
October 6, 2019
Knjiga mi je bila všeč. Primer je bil zelo zapleten in nisem ugotovila, kdo je bil storilec. V bistvu me je končno odkritje kar šokiralo.
Taras je zanimiv lik, a obenem kar predvidljiv s svojimi dejanji, katerih ne odobravam.
Branje je potekalo lepo in tekoče, dejstva so bila točna in omenjena tako, da nisi pomislil na koga se nanašajo. Skratka knjigo priporočam v branje.
Taras je zanimiv lik, a obenem kar predvidljiv s svojimi dejanji, katerih ne odobravam.
Branje je potekalo lepo in tekoče, dejstva so bila točna in omenjena tako, da nisi pomislil na koga se nanašajo. Skratka knjigo priporočam v branje.
December 10, 2022
Pleasantly surprised😉
June 25, 2023
Чудовий нуар, те, що треба 👌🏻
December 21, 2025
Saj je bilo fino napisano, nic ne recem, ampak ne morem cez cringe plot s tisto sodelavko. Bechdelov preizkus pa tudi pade na vseh 520 straneh …
September 6, 2017
Ko je leta 1967 novinar Jože Hudeček svojo intervjuvanko Agatho Christie na njenem (po)letnem obisku v Bohinju vprašal, zakaj tega kraja ne vključi v kakšno svojo kriminalno pripoved, mu je odvrnila, da je Bohinj prelepo mesto za umor. Tadej Golob se na to ni oziral in v svoji nesbojevski kriminalki ta biser Triglavskega narodnega parka s številnimi alegorijami na slovensko mentalitetno/duševno realnost "okrnil". Roman je nekakšen "hommage" Nesboju kot tudi Christiejevi, vreden vsaj enkratne ekranizacije.
June 26, 2021
Pozdravljam trud v smeri slovenskih kriminalk in avtor je spretno zapletel dogajanje, ki je bilo od začetka res napeto. Nato pa prideš do krize srednjih let, najbolj banalnega moškega motiva ever in vse do razpleta ostane nek grenak priokus, da je to knjigo res lahko napisal le moški.
November 15, 2020
Uzival v branju, malo me je razocaral konec...
December 11, 2020
Ljudje, poglejte raje serijo.
April 30, 2023
Sebastian Cavazza zmaga🫶
November 15, 2023
Відгук написано в березні 2023 року
«Нудних історій ніхто не любить, тому фільми і детективи такі, які є»
Виніс саме цю цитату з книжки, бо гадаю, що зрозумів.
Це «не такий» трилер і «не такий» детектив. Можливо, саме це — «психологічний трилер у жанрі «нуар».
Хоча починається доволі прозаїчно: з убивства. І навдивовижу легко читається, зокрема завдяки діалогам, яких, мені здається, багато і на будь-який смак: дотичних до розслідування, побутових і пліткарських.
Тому, на жаль, так склалося, що дізнаючись побутові подробиці й плітки, відверто нудьгував. А потім подумав — а чи не з цього складається життя поза роботою? Пригадав людські розмови й згадав схожі оповідки. З того моменту ніби перемкнувся; стало цікавіше і чим далі читав, тим сприймав цю книжку дедалі краще.
Загалом, думаю, вона «на любителя», але мені подорож видалася цікавою.
«Нудних історій ніхто не любить, тому фільми і детективи такі, які є»
Виніс саме цю цитату з книжки, бо гадаю, що зрозумів.
Це «не такий» трилер і «не такий» детектив. Можливо, саме це — «психологічний трилер у жанрі «нуар».
Хоча починається доволі прозаїчно: з убивства. І навдивовижу легко читається, зокрема завдяки діалогам, яких, мені здається, багато і на будь-який смак: дотичних до розслідування, побутових і пліткарських.
Тому, на жаль, так склалося, що дізнаючись побутові подробиці й плітки, відверто нудьгував. А потім подумав — а чи не з цього складається життя поза роботою? Пригадав людські розмови й згадав схожі оповідки. З того моменту ніби перемкнувся; стало цікавіше і чим далі читав, тим сприймав цю книжку дедалі краще.
Загалом, думаю, вона «на любителя», але мені подорож видалася цікавою.
January 23, 2025
Kr neki pac na zacetku je blo se zanimivo in pomoje sm tut prevec prcakvala
Faking koji kurac use skupi se zdej nevem ce cist razumem enih 200 strani je popolnoma nepotrebnih.
Ce ne druga sm se naucila kk iz DNKja preverijo ce si si z nekom u sorodu pa se to stari 5 strani o tem... a ti zgledam koda mi je mar.
Also kar me je najbol od usega razpizdlo je nek nepotreben plot ki sploh ni plot ampak je sam men bullshiting... tipo gre zeno prevarat z 20let mlajso sodelauko ko jo pozna tri dni in pol mu zena pove da je 30 let nazaj spala s svojim takratnim sefom in se tipo napije in konca u bolnici in ji slabo vest nabija popolnoma po nepotrebnem. Pac nisi kul in se vecji prasec si ko ona. Pac a si prizadet al ka je tvoj problem?
Faking koji kurac use skupi se zdej nevem ce cist razumem enih 200 strani je popolnoma nepotrebnih.
Ce ne druga sm se naucila kk iz DNKja preverijo ce si si z nekom u sorodu pa se to stari 5 strani o tem... a ti zgledam koda mi je mar.
Also kar me je najbol od usega razpizdlo je nek nepotreben plot ki sploh ni plot ampak je sam men bullshiting... tipo gre zeno prevarat z 20let mlajso sodelauko ko jo pozna tri dni in pol mu zena pove da je 30 let nazaj spala s svojim takratnim sefom in se tipo napije in konca u bolnici in ji slabo vest nabija popolnoma po nepotrebnem. Pac nisi kul in se vecji prasec si ko ona. Pac a si prizadet al ka je tvoj problem?
This entire review has been hidden because of spoilers.
Displaying 1 - 30 of 90 reviews