Alan Ford n° 1: Grupa TNT - Il gruppo TNT (Editoriale Corno, May 1969.) - scenarij: Max Bunker, crtež: Magnus, naslovnica: Luigi Corteggi Alan Ford n° 2: Šuplji zub - Il dente cariato (Editoriale Corno, June 1969.) - scenarij: Max Bunker, crtež: Magnus, naslovnica: Luigi Corteggi Alan Ford n° 3: Operacija Frankenstein - Operazione Frankenstein (Editoriale Corno, July 1969.) - scenarij: Max Bunker, crtež: Magnus, naslovnica: Luigi Corteggi
Libellusova Biblioteka Alan Ford sadrži redovne epizode kako su kronološkim redom objavljene. Svaka knjiga sadrži tri originalne epizode, 3-u-1, uz koje dolaze i izvorne naslovnice u boji. Na hrptu i stražnjem dijelu korica mogu se pronaći naslovi pojedinačnih epizoda koje se nalaze u knjizi. Izdanje je u tvrdim koricama, 378 stranica, veličine 170 x 240 mm, odnosno veće nego originalno, a samim time lakše za čitanje.
Max Bunker, A pseudonym used by Luciano Secchi (born 24 August 1939) is an Italian comic book author.
Secchi was born in Milan. His career started with a western style comic book Maschera Nera (Black Mask), in 1962, and went on to enjoy success with Kriminal and Satanik in collaboration with Magnus (Roberto Raviola). Also with Magnus, the series Maxmagnus proved successful, though arguably Bunker's most famous comics series is Alan Ford (published in May 1969), for which he wrote scenarios, with Magnus responsible for the artwork in the first 75 issues.
Tole sem seveda bral v slovenski izdaji založbe Graffit, ki pa je ni na Goodreadsih. Ker sam nisem pod vtisom nostalgije prevoda Nenada Brixyja (ne vem, zakaj nisem nikoli bral AF v srbohrvaščini), se mi je zdel prevod čisto okej. Tu in tam kakšen okornejši oblaček (posebno, ko gre za duhovite izjave), na katerih bi lahko še malo delali, sicer pa mi je všeč, da gre za prvi neposredni prevod iz italijanščine brez pretiranih "prilagajanj". Ne morem trditi, da si risba zasluži tako velik format, vsake toliko je kakšen kader tudi nekoliko "pikselast". Sicer pa se prve zgodbe, kot ugotavljajo tudi v spremnem tekstu k slovenski izdaji, res še nekoliko lovijo; zlasti prehodi med posameznimi prizori te včasih kar zmedejo, ker se zgodijo precej nenadoma in nezaznamovano. Ampak še vedno gre za berljiv, zanimiv in duhovit komično-vohunski strip. Bom razmislil o tem, ali bi kupoval še naprej. Še zlasti, ker imam Gradišnikov prevod, ki je izhajal do številke 51. Bi pa res rad imel AF vsaj do številke 100, ko nekateri pravijo, da je res kakovostno najboljši.