Nova knjiga Toneta Partljiča nadaljuje pričevanje o njegovem rojstnem mestu Mariboru. Tokrat obravnava trideseta leta, ko je Maribor postajal industrijsko središče z železničarskimi delavnicami in unikatno železničarsko stanovanjsko kolonijo, tekstilno industrijo, splavarskim tranzitom na Dravi in elektrarno Fala. To je »mariborska kronika«, zmes zgodovine in fikcije, obrnjena v leto 1934, leto Maistrove smrti in atentatov na kralja Aleksandra v Marseillu in kanclerja Dollfusa na Dunaju. V tem času se je že bliskalo zaradi Hitlerja v Nemčiji, fašistov v Španiji, Mussolinija v Italiji, fašisti pa so že desetletje izvajali genocid nad slovenskimi Primorci.
V obmejnem Mariboru se je že slišal zlovešči grom, vendar je še pihal vzhodni veter z Goric, Prlekije in daljnih slovanskih dežel. Poleg prepoznavnih osebnosti so junaki še dijaki gimnazij iz Kinder procesa, primorski emigranti, avstrijski Nemci, Rusi, jugoslovanski vojaki … In kot večna priča reka Drava, ki teče in nič ne reče.
Tone Partljič je nedvomno eden najbolj vsestranskih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Začetki njegovega pisanja segajo v šestdeseta leta, od takrat pa je objavil mnogo odmevnih proznih in dramskih del, scenarijev za televizijske in radijske igre ter filme, znan pa je tudi po literarnih delih za mladino. Za svoje ustvarjalne dosežke je prejel številne nagrade: leta 1980 nagrado Prešernovega sklada za satirično-komedijske igre, leta 1982 Levstikovo nagrado za mladinsko književnost za knjigo Hotel sem prijeti sonce (Mladinska knjiga, 1981), leta 1984 Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo Moj ata, socialistični kulak (krstna izvedba Drama SNG Maribor, 1983) in leta 2006 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Leta 2010 je pri založbi Litera izšla tudi njegova avtobiografija z naslovom Hvala vam, bogovi, za te blodnje.
Roman, ki je izšel pred nekaj meseci, sem prebrala skoraj svežega iz tiskarne. Dišečega po "frišni" barvi. In četudi ne bi bila pristranska, bi zapisala, da gre za še en odličen roman v nizu odličnega pisatelja. Zgodba postavljena v leto 1934, ko v politični Evropi vre, je preplet usod. Mladih in malo manj mladih duš, ki iščejo svoj prostor in smisel v svetu. Izmišljeni liki v resničnem času, sedaj že zgodovini, skušajo na tak ali drugačen način ubežati prihodnosti, ki so jo za njih izbrali drugi. O turbulentnih časih, tik pred 2. svetovno vojno, pisatelj navaja ogromno resničnih zgodovinskih dejstev tistega obdobja. Je odličen pripovedovalec, saj fikcijo poveže z realnostjo, kot da bi bil že takrat tudi sam del nje. To je odlika dobrega pisatelja. Že večkrat je v svojih knjigah pokazal, da ga zanima zgodovina in če boste šli kdaj na predstavitev njegove knjige, se boste o vseh navedbah, tako o pisatelju samem, kot tudi o njegovih zgodbah, lahko prepričali na lastne oči in ušesa. Zares odličen roman.