What do you think?
Rate this book
Čudežni Feliks
- GenresOwn
496 pages, Paperback
First published January 1, 1993
6 people are currently reading
59 people want to read
Ratings & Reviews
Friends & Following
Create a free account to discover what your friends think of this book!
Community Reviews
Displaying 1 - 30 of 41 reviews
May 2, 2022
Pred branjem knjige priporočam psihično pripravo z meditacijo.
Čudežni Feliks je namreč knjiga, ki me je travmatizirala za življenje.
Zgodba je težko berljiva, saj je avtor čutil potrebo, da poleg slovenščine (ki je prav tako težko razumljiva, saj je polna besed, za katere vesta le avtor in SSKJ) piše tudi v petih ali šestih drugih jezikih, ki jih povprečen bralec ne razume (vsaj ne vseh) zraven pa ne poda prevoda. Težko je verjeti, da je bila knjiga napisana manj kot 30 let nazaj.
Dialog je napisan nerodno, saj ne vključuje premega govora, ampak alineje (sicer se malo navadiš, ampak je precej moteče; pač sploh ni ločeno, kaj lik govori in kaj so besedne zveze kot so "je rekel", "je vprašala" idr.).
Iz opisov žensk je dobro vidno, da je knjigo napisal moški. Andrej Hieng je imel potrebo stalno komentirati prsi žensk, ki so Feliksa obkrožale, kar je hkrati ogabno in precej moteče.
Glavni junak nam je prav tako prvič predstavljen na najslabši možen način: z obrazcem, ki nam pove, kako izgleda, njegove lastnosti, interese itd. Skozi zgodbo postane Feliks grozno nadležen, sploh ko si prisiljen brati dve celi poglavji njegovega govorjenja (nobenega premora, kjer bi avtor pisal v tretji osebi; samo nadležni Feliks).
Največja napaka te knjige pa je, da je predolga. Sama zgodba o fantu, ki odkriva svoje korenine tik pred začetkom druge svetovne vojne ima potencial, a vse skupaj bi se dalo napisati na 200-300 straneh, če se Hieng ne bi metal ven s svojimi neverjetnim znanjem o vrstah solat, srajc in vseh ostalih izjemno pomembnih zadev, ki sopopolnoma povezane z zgodbo.
Velikokrat se zdi, da avtor preveč pojasnjuje in pove, namesto da bi to bralcu pokazal oziroma podkrepil s kakšnim slikovitim opisom. Na določenih mestih tudi nerodno menja sedanjik in preteklik, kar prinese veliko zmede.
K resnim stvarem... Hiengovi opisi ženskih oprsij so hkrati ogabni, nesmiselni in neverjetno zabavni.
Kot prvo te primerjave nimajo smisla in kot drugo so postavljene v zelo neprimeren kontekst. Feliks opazuje oprsje svojih sestričen. Naj ponovim: Erna in Heda sta njegovi sestrični. Ta otrok je ali precej zblojen ali grozno potreben ali pa si želi biti dojenček, kar celo sam prizna, ko reče:
Avtor opiše njegovo kopanje s Hedo z besedami:
Kaj ima človek s tem mesom. Ne samo, da žensko predstavi kot da je le objekt, temveč zveni tudi kot da je Feliks psihopat, ki bo svojo družino poslal v klavnico (pred tem pa verjetno v svojo posteljo). Najbolj neokusno je, ko z besedo meso opisuje prsi:
Potem je tukaj še njegova teta (žena njegovega strica!!), ki je prav tako tarča Feliksovih (Hiengovih) umazanih misli. Ona se obnaša kot njegova mama in skrbi zanj in kako ji vrne? Sanja in razmišlja o njenem oprsju kot nek propadli moški srednjih let, ki še nikoli ni imel spolnih odnosov (aka 40-letni devičnik).
Prav tako je konec grozno dolgočasen. Tisti "negativci" naj bi bili pomemben element v zgodbi, ampak na koncu sploh nimaš priložnosti izkusiti "pretepa" iz prve roke, ampak dobesedno bereš policijsko poročilo. Zakaj?
Prav tako so bili premalo časa vključeni v samo zgodbo, da bi jih lahko jemali kot resno grožnjo.
Knjige ne priporočam. Ni vredno vsega trpljenja, ki pride z branjem. Bilo je prav boleče branje in ob koncu mi je šlo na jok od sreče, ker zdaj, ko sem s tem sranjem konec, končno lahko berem nekaj kvalitetnega.
Po drugem branju postane še bolj očitno, da to ni knjiga, ampak mučilna naprava (saj vem, da sem si čisto sama kriva, da sem ta zločin proti človeštvu še enkrat vzela v roke, ampak jebi ga). Na žalost vse kar sem napisala prej še vedno drži, hkrati pa se da najti kar nekaj, amm... zelo neokusnih stvari, ki jih mogoče spregledaš v prvo. In ko že govorimo o tem...
1. Imamo nekaj novih rahlo neprimernih opisov žensk... "gnetenje zadnjice"; "vroča rit"; Skobenski "gnete" Štefanijo; "nenavadno velike, hlebaste prsi"; "blazina iz najbolj voljnih maščob"; "premnoge maščobne vreče" in še bi lahko naštevali, ampak mislim, da je tole dovolj nazorno.
2. Hieng ima nekaj proti ljudem z močnejšo postavo... mislim, da je to glavni razlog, zakaj tega človeka ne maram... njegov odnos do likov, ki imajo težave s kilažo oziroma do Hede (sicer ima tudi nekaj pripomb, ki se tičejo določenih socialno bolj izključenih skupin v Sloveniji, ampak tam se ne spušča v takšne ogabne opise in stereotipe, kot pri debelosti).
Če začnem pri stereotipih: zelo zmotno prepričanje je, da so "debeli ljudje leni" in da je od njih pričakovati, da bodo spali, zaradi tega ker imajo močnejšo postavo.
Od kod ti to, idiot? Vsi bi se morali izogibati vročine. Zakaj izpostavljaš debele ženske?
Opisi Heda pa so čista katastrofa. Če si pogledamo nekaj skrajno žaljivih in neprimernih primerov:
Opomnik: Heda je stara nekje 12 let, kar me pripelje do...
3. Človek, ki je bil v času pisanja star več kot 60 let na seksualen način opisuje mladoletnice... mislim, da ni kaj dodati.
4. Fonzi je incel (če se mene vpraša je sicer tudi Feliks)
5. Feliks ima zelo (zelo zelo) visok ego in je ekstremno nadležen... ne bomo podrobno o poglavjih z njegovimi monologi, ampak isuse bože ravno tam se vidi, kako samovšečen je ta človek. Konstantno se hvali s tem, kako je on pameten, pa kako je vljuden, ponižen, skromen in ne vem kaj še vse. Sploh ko omeni, kako je eden od razlogov, da je čudežni otrok to, da je pri petih letih znal brat.
No, očitno sem čudežni otrok tudi jaz, če je tole pogoj.
Kar pa se tiče nadležnosti... njegova lastna mama je rekla, da je nadležen, Skobenski pa je rekel, da je hujši kot mušice v lustru (pa še Erna je tako, ene desetkrat omenla, kako ji gre na jetra).
Sploh na začetku se Feliks obnaša kot povprečna "I'm-not-like-other-girls" junakinja sodobnih mladinskih romanov in razkrije tudi, da je velik mamin sinko, kar samo pripomore k njegovi že iritantski naravi. Da ne govorimo o njegovih predsodkih in o njegovi potrebnosti. Ta model bi pofuku vsako žensko, ki bi pred njim stala več kot dve minuti in pri njih ga očitno vzburja švic. Pol pa še gleda kako "napreduje njegova moškost" ali nekaj takega.
Za bruhat.
6. Hieng je očitno jemal inspiracijo iz Parfuma (Suskind, 1985)... pač človek je konstantno opisoval neke vonjave. Recimo takrat, ko se Štefanija spominja vonjav po otroštvu oziroma "po lulanju v mivko" in tisto po moških, "ko jim je orgazem odprl usta". Sobe so smrdele po "dedcih, ki bi radi ostali mladi" ali po "ozimnici in neumitih dedcih". Najbolj nazoren dokaz za njegovo inspiracijo pa mora biti:
7. Feliks je gold digger... tega idiota pokliče fotr prvič po 17 letih. In kaj je njegova reakcija? "O joj, ni mi povedal, če sem kaj podedoval."
8. Skobenski dobiva neko čudno erekcijo zaradi zemlje... pač ne vem, vmes nekaj bluzi o tem, kako se lahko zaupa sam zemlji in temu, kar je v zemlji.
Po tem enkrat pa Feliks nekaj govori o tem, da se mu gora zdi kot erekcija (to ni del osme točke... samo nekam sem želela to vključit).
9. Feliksa velikokrat opišejo kot hudiča in mislim, da je to kar točno
10. Hieng se stalno ponavlja... ne vem kolikokrat sem v tej knjigi prebrala besedne zveze kot so "Štefanijina postarana roka" in "griva Erninih las" pa kolikokrat je avtor v drugi polovici knjige ponovno opisoval stvari, ki so se zgodile na začetku in to še bolj podrobno. Zakaj jebemti je trikrat opisoval dogodek, ko je Kalmus poslušal Brahmsovo pesem, če to sploh ni pomemben podatek?
11. Hieng ni šel še enkrat čez knjigo, po tem ko je napisal prvi osnutek... tega me nihče ne bo prepričal. Vsepovsod so v oklepajih neke njegove opombe pa še vmes, ko ponesreči v Feliksovem dnevniku uporabi sedanjik je Feliks kao "hja, ne vem, zakaj sem tam uporabil sedanjik"
12. Knjiga nima nobene rdeče niti in avtor kar nekaj preskakuje iz ene stvari na drugo, zato da ima lahko knjiga 500 strani namesto 200 in da se lahko meče ven z vremenskimi napovedmi, vrstami solate in kuharskimi nasveti... ČE SI ŽE TOLK TRUDA VLOŽU V RAZISKAVO BI SE LAHKO POUČIL ŠE O TEM, KAK SE PIŠE KNJIGE
No, vsaj končam lahko z edino svetlo točko tega kurilnega materiala, in sicer z enim samim citatom, ki me je spravil do neironičnega smeha:
Čudežni Feliks je namreč knjiga, ki me je travmatizirala za življenje.
Zgodba je težko berljiva, saj je avtor čutil potrebo, da poleg slovenščine (ki je prav tako težko razumljiva, saj je polna besed, za katere vesta le avtor in SSKJ) piše tudi v petih ali šestih drugih jezikih, ki jih povprečen bralec ne razume (vsaj ne vseh) zraven pa ne poda prevoda. Težko je verjeti, da je bila knjiga napisana manj kot 30 let nazaj.
Dialog je napisan nerodno, saj ne vključuje premega govora, ampak alineje (sicer se malo navadiš, ampak je precej moteče; pač sploh ni ločeno, kaj lik govori in kaj so besedne zveze kot so "je rekel", "je vprašala" idr.).
Iz opisov žensk je dobro vidno, da je knjigo napisal moški. Andrej Hieng je imel potrebo stalno komentirati prsi žensk, ki so Feliksa obkrožale, kar je hkrati ogabno in precej moteče.
Glavni junak nam je prav tako prvič predstavljen na najslabši možen način: z obrazcem, ki nam pove, kako izgleda, njegove lastnosti, interese itd. Skozi zgodbo postane Feliks grozno nadležen, sploh ko si prisiljen brati dve celi poglavji njegovega govorjenja (nobenega premora, kjer bi avtor pisal v tretji osebi; samo nadležni Feliks).
Največja napaka te knjige pa je, da je predolga. Sama zgodba o fantu, ki odkriva svoje korenine tik pred začetkom druge svetovne vojne ima potencial, a vse skupaj bi se dalo napisati na 200-300 straneh, če se Hieng ne bi metal ven s svojimi neverjetnim znanjem o vrstah solat, srajc in vseh ostalih izjemno pomembnih zadev, ki sopopolnoma povezane z zgodbo.
Velikokrat se zdi, da avtor preveč pojasnjuje in pove, namesto da bi to bralcu pokazal oziroma podkrepil s kakšnim slikovitim opisom. Na določenih mestih tudi nerodno menja sedanjik in preteklik, kar prinese veliko zmede.
K resnim stvarem... Hiengovi opisi ženskih oprsij so hkrati ogabni, nesmiselni in neverjetno zabavni.
"Tvoje prsi so kakor dve srnici."
Kot prvo te primerjave nimajo smisla in kot drugo so postavljene v zelo neprimeren kontekst. Feliks opazuje oprsje svojih sestričen. Naj ponovim: Erna in Heda sta njegovi sestrični. Ta otrok je ali precej zblojen ali grozno potreben ali pa si želi biti dojenček, kar celo sam prizna, ko reče:
"Vroča želja, da bi bil pri prsih."
Avtor opiše njegovo kopanje s Hedo z besedami:
"Toplo meso v mrzli vodi."
Kaj ima človek s tem mesom. Ne samo, da žensko predstavi kot da je le objekt, temveč zveni tudi kot da je Feliks psihopat, ki bo svojo družino poslal v klavnico (pred tem pa verjetno v svojo posteljo). Najbolj neokusno je, ko z besedo meso opisuje prsi:
"Ernino zgneteno, po mokrem ovsu dišeče meso."
Potem je tukaj še njegova teta (žena njegovega strica!!), ki je prav tako tarča Feliksovih (Hiengovih) umazanih misli. Ona se obnaša kot njegova mama in skrbi zanj in kako ji vrne? Sanja in razmišlja o njenem oprsju kot nek propadli moški srednjih let, ki še nikoli ni imel spolnih odnosov (aka 40-letni devičnik).
"Iz soteske med njenima dojkama je prihajal vonj po svežem mleku in sivki."
Prav tako je konec grozno dolgočasen. Tisti "negativci" naj bi bili pomemben element v zgodbi, ampak na koncu sploh nimaš priložnosti izkusiti "pretepa" iz prve roke, ampak dobesedno bereš policijsko poročilo. Zakaj?
Prav tako so bili premalo časa vključeni v samo zgodbo, da bi jih lahko jemali kot resno grožnjo.
Knjige ne priporočam. Ni vredno vsega trpljenja, ki pride z branjem. Bilo je prav boleče branje in ob koncu mi je šlo na jok od sreče, ker zdaj, ko sem s tem sranjem konec, končno lahko berem nekaj kvalitetnega.
Po drugem branju postane še bolj očitno, da to ni knjiga, ampak mučilna naprava (saj vem, da sem si čisto sama kriva, da sem ta zločin proti človeštvu še enkrat vzela v roke, ampak jebi ga). Na žalost vse kar sem napisala prej še vedno drži, hkrati pa se da najti kar nekaj, amm... zelo neokusnih stvari, ki jih mogoče spregledaš v prvo. In ko že govorimo o tem...
1. Imamo nekaj novih rahlo neprimernih opisov žensk... "gnetenje zadnjice"; "vroča rit"; Skobenski "gnete" Štefanijo; "nenavadno velike, hlebaste prsi"; "blazina iz najbolj voljnih maščob"; "premnoge maščobne vreče" in še bi lahko naštevali, ampak mislim, da je tole dovolj nazorno.
2. Hieng ima nekaj proti ljudem z močnejšo postavo... mislim, da je to glavni razlog, zakaj tega človeka ne maram... njegov odnos do likov, ki imajo težave s kilažo oziroma do Hede (sicer ima tudi nekaj pripomb, ki se tičejo določenih socialno bolj izključenih skupin v Sloveniji, ampak tam se ne spušča v takšne ogabne opise in stereotipe, kot pri debelosti).
Če začnem pri stereotipih: zelo zmotno prepričanje je, da so "debeli ljudje leni" in da je od njih pričakovati, da bodo spali, zaradi tega ker imajo močnejšo postavo.
Debele gospe bi se morale izogibati vročine.
Od kod ti to, idiot? Vsi bi se morali izogibati vročine. Zakaj izpostavljaš debele ženske?
Opisi Heda pa so čista katastrofa. Če si pogledamo nekaj skrajno žaljivih in neprimernih primerov:
Iz tega ozadja se je vzdigovala Heda v črni trikojasti kopalni obleki: bila je okrogla, prezgodaj dozorela deklica, razkoračeno je stala na močnih nogah, ramena so sej svetila od kreme, bradavice njenih nenavadno velikih, hlebastih prsi so se izcrtavale v preznojeni tkanini.
Prsi so ji tiščale v izrez kopalne obleke, bilo je veliko na petega mesa in kože, nenavadno mnogo za tolikanj mlado dekle tudi trebuh se ji je skledasto oblil.
Heda se je namrdnila, s celim telesom se je obrnila k njemu in ga osvetlila s smaragdnimi očmi, ki so bile edina dediščina po materi, bleščanje sredi mizerije premnogih maščobnih vreč.
Opomnik: Heda je stara nekje 12 let, kar me pripelje do...
3. Človek, ki je bil v času pisanja star več kot 60 let na seksualen način opisuje mladoletnice... mislim, da ni kaj dodati.
4. Fonzi je incel (če se mene vpraša je sicer tudi Feliks)
5. Feliks ima zelo (zelo zelo) visok ego in je ekstremno nadležen... ne bomo podrobno o poglavjih z njegovimi monologi, ampak isuse bože ravno tam se vidi, kako samovšečen je ta človek. Konstantno se hvali s tem, kako je on pameten, pa kako je vljuden, ponižen, skromen in ne vem kaj še vse. Sploh ko omeni, kako je eden od razlogov, da je čudežni otrok to, da je pri petih letih znal brat.
No, očitno sem čudežni otrok tudi jaz, če je tole pogoj.
Kar pa se tiče nadležnosti... njegova lastna mama je rekla, da je nadležen, Skobenski pa je rekel, da je hujši kot mušice v lustru (pa še Erna je tako, ene desetkrat omenla, kako ji gre na jetra).
Sploh na začetku se Feliks obnaša kot povprečna "I'm-not-like-other-girls" junakinja sodobnih mladinskih romanov in razkrije tudi, da je velik mamin sinko, kar samo pripomore k njegovi že iritantski naravi. Da ne govorimo o njegovih predsodkih in o njegovi potrebnosti. Ta model bi pofuku vsako žensko, ki bi pred njim stala več kot dve minuti in pri njih ga očitno vzburja švic. Pol pa še gleda kako "napreduje njegova moškost" ali nekaj takega.
Za bruhat.
6. Hieng je očitno jemal inspiracijo iz Parfuma (Suskind, 1985)... pač človek je konstantno opisoval neke vonjave. Recimo takrat, ko se Štefanija spominja vonjav po otroštvu oziroma "po lulanju v mivko" in tisto po moških, "ko jim je orgazem odprl usta". Sobe so smrdele po "dedcih, ki bi radi ostali mladi" ali po "ozimnici in neumitih dedcih". Najbolj nazoren dokaz za njegovo inspiracijo pa mora biti:
Vonjave so ga omamljale. Med njimi je bila najvznemirljivejša vonjava dekletove bele kože.
7. Feliks je gold digger... tega idiota pokliče fotr prvič po 17 letih. In kaj je njegova reakcija? "O joj, ni mi povedal, če sem kaj podedoval."
8. Skobenski dobiva neko čudno erekcijo zaradi zemlje... pač ne vem, vmes nekaj bluzi o tem, kako se lahko zaupa sam zemlji in temu, kar je v zemlji.
Po tem enkrat pa Feliks nekaj govori o tem, da se mu gora zdi kot erekcija (to ni del osme točke... samo nekam sem želela to vključit).
9. Feliksa velikokrat opišejo kot hudiča in mislim, da je to kar točno
10. Hieng se stalno ponavlja... ne vem kolikokrat sem v tej knjigi prebrala besedne zveze kot so "Štefanijina postarana roka" in "griva Erninih las" pa kolikokrat je avtor v drugi polovici knjige ponovno opisoval stvari, ki so se zgodile na začetku in to še bolj podrobno. Zakaj jebemti je trikrat opisoval dogodek, ko je Kalmus poslušal Brahmsovo pesem, če to sploh ni pomemben podatek?
11. Hieng ni šel še enkrat čez knjigo, po tem ko je napisal prvi osnutek... tega me nihče ne bo prepričal. Vsepovsod so v oklepajih neke njegove opombe pa še vmes, ko ponesreči v Feliksovem dnevniku uporabi sedanjik je Feliks kao "hja, ne vem, zakaj sem tam uporabil sedanjik"
12. Knjiga nima nobene rdeče niti in avtor kar nekaj preskakuje iz ene stvari na drugo, zato da ima lahko knjiga 500 strani namesto 200 in da se lahko meče ven z vremenskimi napovedmi, vrstami solate in kuharskimi nasveti... ČE SI ŽE TOLK TRUDA VLOŽU V RAZISKAVO BI SE LAHKO POUČIL ŠE O TEM, KAK SE PIŠE KNJIGE
No, vsaj končam lahko z edino svetlo točko tega kurilnega materiala, in sicer z enim samim citatom, ki me je spravil do neironičnega smeha:
Nedokončana gimnazija z nepreplezljivo steno, imenovano matematika.
April 18, 2022
Običajno ne bi pisala kritike knjige, po domače povedan mi ponavad dol visi, "pač je bila knjiga slaba" lepo bi zavila z očmi in šla na čik. Na žalost za g. Hienga pa se je nek praznoglavec odločil prisiliti celo generacijo že tako zabediranih in sovražno nastrojenih najstnikov, da si preberejo to mojstrovino.
Torej kje začeti? ni me sram priznat, da sem med branjem te knjige jokala kar dvakrat. Prvič, ko sem prišla do 14 strani. Knjigo sem za trenutek odložila ter se sprehodila do ogledala. Dobro sem si ogledala poteze svojega obraza ter preračunala kje stojim na lestvici privlačnosti. Kar kmalu sem ugotovila, da me bog ni blagoslovil s podobo, ki bi mi lahko zagotovila udobno življenje v vlogi žene nekega bitcoin milijonarja. "nič na faks bo treba" sem zamrmrala, počakala da še zadnja solza steče po mojem licu, nato pa vstala in ponovno pograbila knjigo.
Par dni kasneje so moj vid ponovno zameglile solze. Solze zmagoslavja. Zajokala sem, oh kako močno sem zajokala, ko sem naposled obrnila tisto preklemano stran, tisto hudičevo zadnjo stran in kar naenkrat je bilo konec. Vzela sem si trenutek, da lahko zadiham nato pa sem odprla računalnik ter na Tumblrju poiskala najbolj odvratno, hedonistično fanfikcijo, ki sem jo le mogla najti. Prebrala sem jo. Ne morem reči, da sem v njej uživala, še daleč od tega, a le nekaj tako nagnusnega bi lahko očistilo mojo glavo vseh sledi Čudežnega Feliksa.
Tistega dne sem bila prerojena. Svet je zdaj popolnoma nov. Počutim se kot ravno skoten teliček, ki je prvič okusil mamino mleko. Sedaj imam novo odkrito spoštovanje do vsake besede, stavka, reklame, sestavine napisane na zadnji strani energijske pijače. Še Pahorjou twitter je postal bolj fascinanten (no, to glih ne bi vedla ker me je blokiru leta 2017).
Če bi se sam angel spustil iz nebes ter mi dejal "dete božje, rešiš lahko naš svet, končaš lakoto ter ozdraviš raka, če le prebereš roman Čudežni Feliks še enkrat" bi tega angela tako močno brcnila v golenico, da bi si v procesu polomila prav vsako kost v podplatu, nato pa bi ga še z drugo nogo brcnila v še drugo golenico.
Torej kje začeti? ni me sram priznat, da sem med branjem te knjige jokala kar dvakrat. Prvič, ko sem prišla do 14 strani. Knjigo sem za trenutek odložila ter se sprehodila do ogledala. Dobro sem si ogledala poteze svojega obraza ter preračunala kje stojim na lestvici privlačnosti. Kar kmalu sem ugotovila, da me bog ni blagoslovil s podobo, ki bi mi lahko zagotovila udobno življenje v vlogi žene nekega bitcoin milijonarja. "nič na faks bo treba" sem zamrmrala, počakala da še zadnja solza steče po mojem licu, nato pa vstala in ponovno pograbila knjigo.
Par dni kasneje so moj vid ponovno zameglile solze. Solze zmagoslavja. Zajokala sem, oh kako močno sem zajokala, ko sem naposled obrnila tisto preklemano stran, tisto hudičevo zadnjo stran in kar naenkrat je bilo konec. Vzela sem si trenutek, da lahko zadiham nato pa sem odprla računalnik ter na Tumblrju poiskala najbolj odvratno, hedonistično fanfikcijo, ki sem jo le mogla najti. Prebrala sem jo. Ne morem reči, da sem v njej uživala, še daleč od tega, a le nekaj tako nagnusnega bi lahko očistilo mojo glavo vseh sledi Čudežnega Feliksa.
Tistega dne sem bila prerojena. Svet je zdaj popolnoma nov. Počutim se kot ravno skoten teliček, ki je prvič okusil mamino mleko. Sedaj imam novo odkrito spoštovanje do vsake besede, stavka, reklame, sestavine napisane na zadnji strani energijske pijače. Še Pahorjou twitter je postal bolj fascinanten (no, to glih ne bi vedla ker me je blokiru leta 2017).
Če bi se sam angel spustil iz nebes ter mi dejal "dete božje, rešiš lahko naš svet, končaš lakoto ter ozdraviš raka, če le prebereš roman Čudežni Feliks še enkrat" bi tega angela tako močno brcnila v golenico, da bi si v procesu polomila prav vsako kost v podplatu, nato pa bi ga še z drugo nogo brcnila v še drugo golenico.
February 19, 2022
nikol še nisem bla tk srečna, da sem končala kako knjigo! ne vem a je sploh vredno pisat review. andrej hieng je intelektualni snob in tta knjiga je najbolj pretencious stvar na svetu. pa ni mi jasno kk je sploh legalno dat v roman tolk incestne erotike. ogabno
November 28, 2021
Zločin proti človeštvu.
Read
January 27, 2022Zaradi knjige Čudežni feliks sem dobila posttravmatsko stresno motnjo. Več kot očitno je, da je Andrej samo hotel flexat s svojim znanjem tujih jezikov, brez da bi upošteval, da povprečni Slovenec ne govori 12 jezikov. Knjiga vsebuje tudi kup Feliksovih neprimernih seksualnih fantazij, ki jih želi uresničevati ne le z eno, temveč z dvema sestričnama, ki ju opisuje kot dva sočna kosa mesa in teto, ki je še za časa življenja svojega moža domov navlekla posebnega “prijatelja” in samo čakala da mož cepne. Knjiga me je navdahnila da bi skočila s solkanskega mosta. Predlagam, da se ji izogibate bolj kot svoji tašči.
March 23, 2022
Knjiga je naravnost odlična!!! Če je tvoj cilj postati travmatiziran, čustveno mrtev in uničiti še tisto malo volje do življenja, ki jo imaš. Naravnost ogabna zgodba, ki sploh nima nekega pravega razpleta in konca. Z avtorjem sem se lahko poisteovetila, ker tudi jaz pri slovenščini kar nekaj nakladam, samo da izgleda, da je veliko napisano.
Feliksovo pohotno zalezovanje svojih sestričen (sestričen!!!!) in tete na žalost še zdaleč ni največji problem. Tako je, incestna perverznost in objektiviziranje sorodnic na raven objekta (še to ne, primerjal jih je z mesom - halo?) sploh ni najhujša stvar v knjigi.
Poleg nepotrebno veliko stranskih zgodb brez kakršnegakoli razpleta, uporaba random jezikov brez neke intelektualne vrednosti, zanič struktura besedila (ni odstavkov, premega govora, so pa razvlečeni in za crknit dolgočasni monologi, ki se raztezajo v cela poglavja) so v meni vzbudila samomorilske občutke. če imate radi svoje življenje, ne berite te obupne mučilne naprave.
pa še to - kdo na RICu je prebral to in mislil, da je to primerno za maturo? vabim na pretep (oprostite, pogovor)
Feliksovo pohotno zalezovanje svojih sestričen (sestričen!!!!) in tete na žalost še zdaleč ni največji problem. Tako je, incestna perverznost in objektiviziranje sorodnic na raven objekta (še to ne, primerjal jih je z mesom - halo?) sploh ni najhujša stvar v knjigi.
Poleg nepotrebno veliko stranskih zgodb brez kakršnegakoli razpleta, uporaba random jezikov brez neke intelektualne vrednosti, zanič struktura besedila (ni odstavkov, premega govora, so pa razvlečeni in za crknit dolgočasni monologi, ki se raztezajo v cela poglavja) so v meni vzbudila samomorilske občutke. če imate radi svoje življenje, ne berite te obupne mučilne naprave.
pa še to - kdo na RICu je prebral to in mislil, da je to primerno za maturo? vabim na pretep (oprostite, pogovor)
August 21, 2021
To je moj prvi review ker jih ponavadi ne pišem, ampak je bila ta knjiga grozna.
Za vsake par strani sem rabila odmor. V knjigi ni dialoga in avtor ima ponavadi tudi po vec strani brez novih odstavkov, kar zelo moti pri branju. Zgodbi je zelo težko slediti še posebej zaradi uporabe zelo veliko različnih tujih jezikov, brez prevodov.
V knjigi ima Feliks ves čas "umazane" misli o prsih svojih sestričen?!
Knjige res ne priporočam.
Za vsake par strani sem rabila odmor. V knjigi ni dialoga in avtor ima ponavadi tudi po vec strani brez novih odstavkov, kar zelo moti pri branju. Zgodbi je zelo težko slediti še posebej zaradi uporabe zelo veliko različnih tujih jezikov, brez prevodov.
V knjigi ima Feliks ves čas "umazane" misli o prsih svojih sestričen?!
Knjige res ne priporočam.
July 3, 2021
Don't bother reading if you don't have to. Full of filler and borderline unreadable. Waste of ink, paper and my time
March 17, 2023
Ta knjiga je simulacija psihiatrije za katero lahko ostanes kr doma.
Bi ji dala 0 zvezdic ampak ni mozno therefore dajem 1 s težkim srcem:(
Bi ji dala 0 zvezdic ampak ni mozno therefore dajem 1 s težkim srcem:(
January 20, 2022
Nimam komentarjev. RIC so pacienti, da so dali to na maturo.
May 1, 2022
Knjiga je zelo priročna....če vam je zmankalo drv.
November 23, 2021
traumatized for life :)
April 3, 2022
Ogabno, sam ne prebrat. Pejt na maturo brez tega sranja, yolo.
Lp
Lp
February 15, 2022
Na bruhanje mi gre od branja te knjige. Ubija še te delčke mene, ki še komaj ostajajo živi. Ne uničujte si dobre volje in veselja do branja s to knjigo. Zgodba, ki se vleče kot črevesa, in kvaliteta na stopnji nekega osnovnošolca, kije na hitro načečkal neko zgodbico za slovenščino. Čeprav se ne strinjan s kurjenjem knjig, mislim po maturi lastno kopijo zažgati
April 3, 2022
Najslabša kniga k sm jo u lajfu prebrala
May 4, 2022
k bi vsaj loh dala 0*
O GA BNO!
O GA BNO!
March 7, 2022
Dobil čir na želodcu.
May 10, 2022
OMG!! najljubša knjiga do zdaj. Naj naj naj naj boljša. Lovam Feliksa🤤 in njegove erotične sanje o sestričnah in omg SKOBENSKI daddy. Štefanija najača sugar mommy yes queen. Zelo sem vesela, da kšna knjiga v današnjih časih piše v incestu. LOVAMMM😍
March 10, 2022
Tasteless, lifeless, dreadful.
January 17, 2023
Razumem, zakaj bi se trumi nedoraslih srednješolcev lahko knjiga gabila ... A meni je iz istih razlogov strašno všeč!
November 20, 2022
One star sam zato kr nemorm dt 0. Ni mi bla usec ker zakaj opisujes kako zgleda soba al pa narava na desetih straneh??? Pac ne tok podrobno opisvat prosm
July 24, 2022
3.5
Meni osebno se knjiga res ni zdela slaba. Saj razumem in sočustvujem s tistimi, ki so se zaradi mature celo leto ukvarjali s tem tekstom, ampak bi pa tudi rekla da res ni tako slab, kot ga nekateri kritizirajo.
Posebej sem uživala v opisih družinske drame in slikovite zasedbe likov, vsakega s svojimi čudaškostimi in bogato osebno zgodbo. Še ena močna točka romana je njegova atmosfera, ki čudovito oriše turbulenten čas v Evropi pred začetkom druge svetovne vojne. Všeč mi je bil tudi izumetničen jezik odstavkov napisanih v slovenščini.
Moram pa priznati, da so me malo motili odstavki v več evropskih jezikih, ki niso bili prevedeni niti v opombah in pa seveda opisi ženskih likov, ki včasih hodijo po robu dobrega okusa. Vsekakor pa teh opisov ni toliko, kot sem si na podlagi govoric in drugih ocen knjige mislila da jih bo.
Knjigo bi priporočila bralcem, ki so jim všeč družinske drame s poudarkom na likih in ne toliko na dogajanju in bralcem ki so vsaj kolikor-toliko navajeni modernističnega stila pisanja.
Meni osebno se knjiga res ni zdela slaba. Saj razumem in sočustvujem s tistimi, ki so se zaradi mature celo leto ukvarjali s tem tekstom, ampak bi pa tudi rekla da res ni tako slab, kot ga nekateri kritizirajo.
Posebej sem uživala v opisih družinske drame in slikovite zasedbe likov, vsakega s svojimi čudaškostimi in bogato osebno zgodbo. Še ena močna točka romana je njegova atmosfera, ki čudovito oriše turbulenten čas v Evropi pred začetkom druge svetovne vojne. Všeč mi je bil tudi izumetničen jezik odstavkov napisanih v slovenščini.
Moram pa priznati, da so me malo motili odstavki v več evropskih jezikih, ki niso bili prevedeni niti v opombah in pa seveda opisi ženskih likov, ki včasih hodijo po robu dobrega okusa. Vsekakor pa teh opisov ni toliko, kot sem si na podlagi govoric in drugih ocen knjige mislila da jih bo.
Knjigo bi priporočila bralcem, ki so jim všeč družinske drame s poudarkom na likih in ne toliko na dogajanju in bralcem ki so vsaj kolikor-toliko navajeni modernističnega stila pisanja.
August 12, 2021
Overall, I liked the idea of the book but it was painfull to read. Actually painfull. I didn't like the style. The thing that made me dislike the book so much is the fact that there are 5-6 other languages in the middle of nowhere and it was not translated.
March 30, 2023
never recovering AMPAK appreciatam stil pisanja
May 2, 2022
grozno..
May 19, 2022
Že dolgo časa nisem prebrala tako popolnoma brezpomensko dolge knjige. V 500 straneh se ne zgodi ničesar, konstantno beremo Feliksovo govoričenje in njegovo incestno sanjarjenje o svojih sestričnah in teti, ki sicer ni direktno z njim v sorodu, a je vseeno izredno neprimerno ter moteče.
Erno, s katero je obseden do te mere, da že skorajda izgleda kot psihopat, primerja z angelom in svetnico, medtem, ko je Heda, zaradi svojega fizičnega izgleda, zanj le kos mesa in kosti, grda ter debela. Vsakič, ko se je 'čudežni' najstnik znašel v sobi s katerokoli od svojih sorodnic je pogledoval v njihova oprsja ali pa jih ovohaval. Kot da to ni bilo dovolj, je v gozdu opazoval še dve neznani ženski, kako se otipavati med seboj.
Hiengova potreba po izkazovanju znanja različnih jezikov je knjigo še poslabšala, kar se skorajda zdi nemogoče. Nihče noče slišati istega stavka v treh različnih jezikih. Škoda bralčevega časa in papirja.
Celotna poanta romana je, da si Feliks, ki že od začetka govori, kako ne bo sprejel judovske vere, na koncu romana premisli in odide z očetom, ki ga takrat pozna komaj par dni, v Italijo.
Vseh 500 strani se je vleklo, celotna knjiga je bila potrata časa, ki ga nikoli ne bom dobila nazaj. Iskreno se mi smilijo vsi, ki so jo kadarkoli prebrali, zato je ne bi priporočala nikomur. Razen tistim, ki radi trpijo ob branju oziroma bi radi brali o najstniku z incestnimi sanjami in fetišu na ribe.
Erno, s katero je obseden do te mere, da že skorajda izgleda kot psihopat, primerja z angelom in svetnico, medtem, ko je Heda, zaradi svojega fizičnega izgleda, zanj le kos mesa in kosti, grda ter debela. Vsakič, ko se je 'čudežni' najstnik znašel v sobi s katerokoli od svojih sorodnic je pogledoval v njihova oprsja ali pa jih ovohaval. Kot da to ni bilo dovolj, je v gozdu opazoval še dve neznani ženski, kako se otipavati med seboj.
Hiengova potreba po izkazovanju znanja različnih jezikov je knjigo še poslabšala, kar se skorajda zdi nemogoče. Nihče noče slišati istega stavka v treh različnih jezikih. Škoda bralčevega časa in papirja.
Celotna poanta romana je, da si Feliks, ki že od začetka govori, kako ne bo sprejel judovske vere, na koncu romana premisli in odide z očetom, ki ga takrat pozna komaj par dni, v Italijo.
Vseh 500 strani se je vleklo, celotna knjiga je bila potrata časa, ki ga nikoli ne bom dobila nazaj. Iskreno se mi smilijo vsi, ki so jo kadarkoli prebrali, zato je ne bi priporočala nikomur. Razen tistim, ki radi trpijo ob branju oziroma bi radi brali o najstniku z incestnimi sanjami in fetišu na ribe.
July 7, 2022
Ta knjiga si ne zasluži nagrade.
-Martin, gimnazijec
-Martin, gimnazijec
May 4, 2022
Knjiga mi je dala nocne more. Prebrala sem jo in sem ji komaj sledila. Zdi se mi ogabno kako feliks razmisla o zenskah. Po brebrsni knjigi sem imela vec vprasanj kakor odgovorov. Nesmiselna katastrofa od knjige. Vidm zakaj so jo dal za maturo. Sadisti
May 9, 2022
Hvala bogu da je konc
July 16, 2022
Ta kniga mi je uničla življenje ampak sm vsaj dobila 7 pri slovenščini 🤷
Displaying 1 - 30 of 41 reviews