What do you think?
Rate this book
Integrali '26
Ker živimo v kaosu,
si želimo samote.
Demonstracije na ulicah
so kakor divje besede
gluhonemcev.
Sami ne čujemo
svoje besede
in to je naš obup.
On pa vidi
našo praznoto
in nas bo rešil.
Ker živimo v kaosu,
si želimo samote.
si želimo samote.
Demonstracije na ulicah
so kakor divje besede
gluhonemcev.
Sami ne čujemo
svoje besede
in to je naš obup.
On pa vidi
našo praznoto
in nas bo rešil.
Ker živimo v kaosu,
si želimo samote.
- GenresPoetry
314 pages, Hardcover
First published January 1, 1967
2 people are currently reading
47 people want to read
About the author
Srečko Kosovel
70 books26 followersSrečko Kosovel was a Slovene avant-garde poet.
Since the 1960s, Kosovel has become a poetic icon, in the league of France Prešeren and Edvard Kocbek. He produced an impressive body of work of more than 1000 poems with a quality regarded as unusually high for his age. Most of his works were published almost four decades after his early death.
Srečko Kosovel se je rodil materi Katarini in očetu Antonu kot peti – zadnji otrok. Oče je bil učitelj, doma iz vipavskih Črnič, mati pa iz Sužida na Kobariškem. Imel je brata Stana in tri sestre: Tončko, Karmelo in Anico.
Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Pliskovico na Dolenjem Krasu ker se je oče zameril oblastem, vendar tam niso ostali dolgo. Leta 1908 so se naselili v Tomaju, kjer so živeli v šoli. V Tomaju je obiskoval tudi osnovno šolo. Kosovel je prvič objavil svoj spis kot komaj 11-leten otrok v otroškem listu Zvonček, v katerem opisuje mesto Trst. V to mesto je kot otrok veliko hodil in je imelo v njegovem srcu poseben prostor. Pri Kosovelih je bilo zanimanje za umetnost splošno. Oče je vodil pevski in tamburaški zbor, skladal napeve za cerkvene pesmi in maše, Karmela je igrala klavir, Srečko violino, brat Stano se je oglašal v listih s pesmimi. Hodili so v Trst v gledališče in na koncerte ali k prijateljem in znancem, ki so bili podobnega duha, in ti so bili večkrat gostje pri njih v Tomaju. Po opravljeni osnovni šoli se je 1916 vpisal na realko v Ljubljani, na kateri je bil nemški učni jezik. Začel je sodelovati v srednješolskem literarnem krožku in v dijaških glasilih, izdajati pa je tudi začel tiskan dijaški list Lepa Vida in zbral v njem vrsto mladih, vendar ga je moral zaradi neplačanih dolgov ustaviti. Leta 1920 je tam srečal Ludvika Mrzela, s katerim se je spoprijateljil. Istega leta se je odločno in prizadeto odzval na fašistično politiko Italije, ki je požgala Narodni dom v Trstu. Ko je leta 1922 maturiral, se je odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Sodeloval je pri avantgardistični reviji Trije labodi, ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Organiziral je literarno-dramatični krožek, predavanja in literarne večere v Ljubljani in pred delavci v Zagorju. Leta 1925 je prevzel s svojimi vrstniki urejevanje revije Mladina. Pripravljal je tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla.
Konec februarja 1926 se je po nastopu v Zagorju, ko je ponoči na postaji čakal vlak, prehladil in zbolel, se pa, vsaj tako je bilo videti, pozdravil. Za velikonočne počitnice se je lahko vrnil v Tomaj. Tu se je bolezen ponovila in še z zapleti. Umrl je 27. maja 1926 za vnetjem možganske mrene in za zastrupitvijo krvi. Ko so ga pokopavali, je bil med cvetjem, ki so mu ga tudi prijatelji iz Ljubljane spustili v grob, šopek s slovenskim trakom, zaradi katerega so italijanski policisti pogrebce razgnali.
Since the 1960s, Kosovel has become a poetic icon, in the league of France Prešeren and Edvard Kocbek. He produced an impressive body of work of more than 1000 poems with a quality regarded as unusually high for his age. Most of his works were published almost four decades after his early death.
Srečko Kosovel se je rodil materi Katarini in očetu Antonu kot peti – zadnji otrok. Oče je bil učitelj, doma iz vipavskih Črnič, mati pa iz Sužida na Kobariškem. Imel je brata Stana in tri sestre: Tončko, Karmelo in Anico.
Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Pliskovico na Dolenjem Krasu ker se je oče zameril oblastem, vendar tam niso ostali dolgo. Leta 1908 so se naselili v Tomaju, kjer so živeli v šoli. V Tomaju je obiskoval tudi osnovno šolo. Kosovel je prvič objavil svoj spis kot komaj 11-leten otrok v otroškem listu Zvonček, v katerem opisuje mesto Trst. V to mesto je kot otrok veliko hodil in je imelo v njegovem srcu poseben prostor. Pri Kosovelih je bilo zanimanje za umetnost splošno. Oče je vodil pevski in tamburaški zbor, skladal napeve za cerkvene pesmi in maše, Karmela je igrala klavir, Srečko violino, brat Stano se je oglašal v listih s pesmimi. Hodili so v Trst v gledališče in na koncerte ali k prijateljem in znancem, ki so bili podobnega duha, in ti so bili večkrat gostje pri njih v Tomaju. Po opravljeni osnovni šoli se je 1916 vpisal na realko v Ljubljani, na kateri je bil nemški učni jezik. Začel je sodelovati v srednješolskem literarnem krožku in v dijaških glasilih, izdajati pa je tudi začel tiskan dijaški list Lepa Vida in zbral v njem vrsto mladih, vendar ga je moral zaradi neplačanih dolgov ustaviti. Leta 1920 je tam srečal Ludvika Mrzela, s katerim se je spoprijateljil. Istega leta se je odločno in prizadeto odzval na fašistično politiko Italije, ki je požgala Narodni dom v Trstu. Ko je leta 1922 maturiral, se je odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Sodeloval je pri avantgardistični reviji Trije labodi, ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Organiziral je literarno-dramatični krožek, predavanja in literarne večere v Ljubljani in pred delavci v Zagorju. Leta 1925 je prevzel s svojimi vrstniki urejevanje revije Mladina. Pripravljal je tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla.
Konec februarja 1926 se je po nastopu v Zagorju, ko je ponoči na postaji čakal vlak, prehladil in zbolel, se pa, vsaj tako je bilo videti, pozdravil. Za velikonočne počitnice se je lahko vrnil v Tomaj. Tu se je bolezen ponovila in še z zapleti. Umrl je 27. maja 1926 za vnetjem možganske mrene in za zastrupitvijo krvi. Ko so ga pokopavali, je bil med cvetjem, ki so mu ga tudi prijatelji iz Ljubljane spustili v grob, šopek s slovenskim trakom, zaradi katerega so italijanski policisti pogrebce razgnali.
Ratings & Reviews
Friends & Following
Create a free account to discover what your friends think of this book!
Community Reviews
Displaying 1 - 4 of 4 reviews
Read
February 27, 2025Stihovi koji uglavnom ne poetizuju, nego TVRDE*. U nazubljenoj jasnoći, u(s)pravno:
"Bolje je prodavati šešire nego čovjeka."
Ili:
"Đubre je zlato
i zlato je đubre.
Oboje = 0 "
Ili:
"Stoljeće se mehanizira.
Nebo nije mistika
nego PROSTOR."
Ili:
"Za prirodu nema dresure.
Ljude nije moguće mehanizirati.
U mehanici nema kulture."
S avangardno-oskvrnjenim osećajem za lepotu:
OŠTRI RITMOVI
Ja sam slomljeni luk
nekog kruga.
I skrhana sam figura
nekog kipa.
I nečije
prešućeno mišljenje.
Ja sam sila koju je
rascijepila oštrina.
Kao da hodam
po ostima,
sve teža mi je
tvoja mirna blizina."
Uz decidirano NE po svemu, premda su različiti avangardni potezi koje koristi (sprej, prst u oko, šamar, srednji prst, detonacija, senzacionalističko-reporterska pesnaja...):
"Ljudi ne znaju
zašto žive,
a ako znaju,
laž je... [...]"
Ili:
"Cijeli svet neka ide k vragu!
Nacionalizan je laž.
Društvo naroda laž."
Ili:
"Otrov za štakore. Pif!
Pif, Pif, Pif, Kh.
KH. KH. KH.
Štakor umire u potkrovlju.
Strihnin."
Ili:
RODOSLOVLJE
Sužanj.
Sužanj Sluga.
Sužanj Sluganski Sluga.
Sužanj Sužanjski Sluganski Ponizni.
Sužanj II
Sužanj Ponižanjski III.
Sluganski IV.
Janez Ponizni, Kukavički, Velepotezni.
Ili:
"Ja dolazim svaki dan,
svaki dan u crveni barjak umotan.
Gospoda u zlatnim bundama,
svak od njih šuti kao prikovan.
Mlada je još moja djevojka.
Stvarno joj je to navika."**
Deluje da je dovoljan mic da (se) Stari svet, bolestan na smrt, strmekne. Ponekad ni tolicno:
"Svi smo mi bolesni.
Moramo umrijeti [...]
Ili:
"Evropi se bliži smrtni čas.
Dajte joj poslednju pomast sa H2SO4."
Ili:
"Evropa umire.
Društvo naroda i apoteka,
Oboje su laž.
Operacije i revolucije."
Jasno: stihovi koji ne poetizuju - ili barem to ne rade u old-fashioned maniru - nego TVRDE. I sasvim je dovoljno što JESU, jer je:
"Tisuću puta oskrnavljeno, tisuću puta oskrnavljeno/moje ljudsko dostojanstvo./I zatajeno poslanstvo čoveka."
Oj, Kosovel, Kosovel, pesmo naša voljena.
Jasno.
*Matematički naslov, čini se, doziva takvu jednu preciziranu tvrdoću. Pri tome, sâm ovako matematički jadan, predstave nemam šta uopšte označava termin, čak i kada pročitam određenje.
** Zna Kosovel pola veka pre distorzničnog-bas-parolaša da mladost ne opravdava besvest, a koliko li su tek Koji ovi reci bliski:
"Veliki ljudi žive
po zakonima svoje duše.
Mali po paragrafima."
Kao što je uz Kosovela jasnije otkud i rani Laibach, recimo:
https://youtu.be/MwRruHEBPIM
Ili rana Borghesia:
https://youtu.be/YPw4D7Zcve4
"Bolje je prodavati šešire nego čovjeka."
Ili:
"Đubre je zlato
i zlato je đubre.
Oboje = 0 "
Ili:
"Stoljeće se mehanizira.
Nebo nije mistika
nego PROSTOR."
Ili:
"Za prirodu nema dresure.
Ljude nije moguće mehanizirati.
U mehanici nema kulture."
S avangardno-oskvrnjenim osećajem za lepotu:
OŠTRI RITMOVI
Ja sam slomljeni luk
nekog kruga.
I skrhana sam figura
nekog kipa.
I nečije
prešućeno mišljenje.
Ja sam sila koju je
rascijepila oštrina.
Kao da hodam
po ostima,
sve teža mi je
tvoja mirna blizina."
Uz decidirano NE po svemu, premda su različiti avangardni potezi koje koristi (sprej, prst u oko, šamar, srednji prst, detonacija, senzacionalističko-reporterska pesnaja...):
"Ljudi ne znaju
zašto žive,
a ako znaju,
laž je... [...]"
Ili:
"Cijeli svet neka ide k vragu!
Nacionalizan je laž.
Društvo naroda laž."
Ili:
"Otrov za štakore. Pif!
Pif, Pif, Pif, Kh.
KH. KH. KH.
Štakor umire u potkrovlju.
Strihnin."
Ili:
RODOSLOVLJE
Sužanj.
Sužanj Sluga.
Sužanj Sluganski Sluga.
Sužanj Sužanjski Sluganski Ponizni.
Sužanj II
Sužanj Ponižanjski III.
Sluganski IV.
Janez Ponizni, Kukavički, Velepotezni.
Ili:
"Ja dolazim svaki dan,
svaki dan u crveni barjak umotan.
Gospoda u zlatnim bundama,
svak od njih šuti kao prikovan.
Mlada je još moja djevojka.
Stvarno joj je to navika."**
Deluje da je dovoljan mic da (se) Stari svet, bolestan na smrt, strmekne. Ponekad ni tolicno:
"Svi smo mi bolesni.
Moramo umrijeti [...]
Ili:
"Evropi se bliži smrtni čas.
Dajte joj poslednju pomast sa H2SO4."
Ili:
"Evropa umire.
Društvo naroda i apoteka,
Oboje su laž.
Operacije i revolucije."
Jasno: stihovi koji ne poetizuju - ili barem to ne rade u old-fashioned maniru - nego TVRDE. I sasvim je dovoljno što JESU, jer je:
"Tisuću puta oskrnavljeno, tisuću puta oskrnavljeno/moje ljudsko dostojanstvo./I zatajeno poslanstvo čoveka."
Oj, Kosovel, Kosovel, pesmo naša voljena.
Jasno.
*Matematički naslov, čini se, doziva takvu jednu preciziranu tvrdoću. Pri tome, sâm ovako matematički jadan, predstave nemam šta uopšte označava termin, čak i kada pročitam određenje.
** Zna Kosovel pola veka pre distorzničnog-bas-parolaša da mladost ne opravdava besvest, a koliko li su tek Koji ovi reci bliski:
"Veliki ljudi žive
po zakonima svoje duše.
Mali po paragrafima."
Kao što je uz Kosovela jasnije otkud i rani Laibach, recimo:
https://youtu.be/MwRruHEBPIM
Ili rana Borghesia:
https://youtu.be/YPw4D7Zcve4
September 17, 2025
might have been written in 2026 as well, amazing
April 30, 2023
Dogmaty
"O dogmaty,
o doktryny,
o dziwni, przedziwni krytycy,
o wy czyste dzieci rozumu!
A ja krwawiąc
w głębi serca
nie mogę się odnaleźć
pośród szarych dróg, w pustym sercu boleść,
i nim wyrzekniesz słowo,
umrzesz."
Tłumaczenie własne, może nieidealne. Ogólnie naprawdę dobry zbiór poezji o miejscu nauki w życiu człowieka, zagubieniu w zmieniającym się dynamicznie świecie i wreszcie jest to protest wobec zatracania rodzimej kultury. Niezwykle mi się podobał, a w wielu tekstach odnalazłem odzwierciedlenie własnych rozterek.
"O dogmaty,
o doktryny,
o dziwni, przedziwni krytycy,
o wy czyste dzieci rozumu!
A ja krwawiąc
w głębi serca
nie mogę się odnaleźć
pośród szarych dróg, w pustym sercu boleść,
i nim wyrzekniesz słowo,
umrzesz."
Tłumaczenie własne, może nieidealne. Ogólnie naprawdę dobry zbiór poezji o miejscu nauki w życiu człowieka, zagubieniu w zmieniającym się dynamicznie świecie i wreszcie jest to protest wobec zatracania rodzimej kultury. Niezwykle mi się podobał, a w wielu tekstach odnalazłem odzwierciedlenie własnych rozterek.
Read
January 5, 2019This is the german edition.
Displaying 1 - 4 of 4 reviews