Iskala sem knjigo, za katero sem upala, da mi bo dala malo tolažbe in jo v Srečala sem tebe, našla sem sebe, definitivno dobila. Gre za osebno izpoved avtorice, ki razgali svoje življenje pred nami. Otroštvo, izkušnje z moškim spolom, ponesrečen zakon, pri poslu pa začetek iz dna in počasen napredek proti boljšim razmeram. Zelo odkrito, brez olepševanja in brez obtoževanja. Avtorica izpoved popestri z rekli, načeli in spoznanji, ki jih je odkrivala na poti, kjer je zdaj. Prav te, v odebeljenem tekstu pisane misli, dodajajo knjigi vrednost. Pa tudi to, da skozi zgodbo nekega življenja dobimo tisti aha trenutek, da smo vsi na neki poti, le da je nekaterim lažja, drugi se morajo za svojo srečo bolj potruditi. Toda, če zaupamo, predvsem sebi in ne poslušamo drugih, se naša pot iz obtoževanj okoliščin, spremeni v pot zaupanja, po kateri moramo stopati, da bi dosegli svoj mir. Prvenec avtorice nedvomno dokazuje, da to delo najbrž ne bo zadnje pisanje avtorice. Knjiga, ki razgrinja eno življenjsko zgodbo, v kateri pa lahko tudi mi najdemo sebe ali nam je v tolažbo, ki jo od časa do časa potrebujemo prav vsi.