Svet je senca [Edgarja Kaosa]

Edgar Kaos #2

by Julija Lukovnjak, Maja Poljanc (Illustrator)

V nadaljevanju Imaginarnih svetov Edgar, Floria in Kvint v sklopu pomembne konference in parade Obrambnega Voda obiščejo Pan Nomo, prestolnico Inkrematere, kjer najstarejša črna maginja Edgarja uroči s trdovratnim zlim urokom. Posledično Edgar izgubi nadzor nad svojim zmajem Nočno Moro vsakokrat, ko Kazimir – novi razduševalec – s samohipnozo na daljavo razduši nekoga, ki ga Edgar pozna. V vse okrutnejši in obsežnejši vojni, v kateri nikogaršnja vest ne more ostati čista, se prijateljstva hitro spreminjajo v sovraštva, sovraštva pa v nevarna prijateljstva, ki imajo lahko katastrofalne posledice za prihodnost Inkrematere.

Genres: Fantasy, Young Adult

606 pages, Paperback

Published May 4, 2023

Reviews

[bee world story · Rating 5 out of 5]

Super fantazijski svet

[Pia M. K. · Rating 4 out of 5]

Drugi del sage o Edgarju Kaosu me ni razočaral. Vzela sem si kar nekaj časa preden sem se ga lotila, saj je knjiga precej obsežna. A branje je steklo enostavneje kot sem si mislila, da bo, saj je knjiga zanimiva, polna preobratov.

Všeč so mi novi motivi, ki so se pojavili v tem delu, kot tudi motivi, ki se nadaljujejo iz prejšnjega dela. Prav o vseh likih izvemo nekaj novega, mnogi postanejo bolj večplastni, kar je naredilo branje toliko zanimivejše.

V drugem delu zgodbe o Edgarju Kaosu izvemo veliko novih stvari, ki razvijajo njegovo pripoved, hkrati pa jo obdaja veliko skrivnosti. Serijo bom definitivno nadaljevala, saj občudujem delo Julije Lukovnjak, ki kot prva slovenska avtorica načenja pisanje fantazijskega žanra tudi pri nas. Njena pripoved je obširna, epsko-fantazijska.

[Knjigolandija · Rating 5 out of 5]

O vsebini drugega dela Imaginarnih svetov Edgarja Kaosa zelo težko govorim brez da bi izdala kak ključni podatek za zgodbo. Sledimo seveda Edgarju, Florii, par poglavij je tudi s perspektive Kvinta, Arabele in Nočne more, dobimo pa še nov POV in sicer Kazimirja.

Prijatelji so med seboj vedno manj povezani, a hrkati poskušajo držati skupaj (vsaj na začetku). Vsak ima svojo zgodbo, svoje motive in razloge, zakaj se obnaša na način kot se, vseeno pa sem se prosti koncu romana že pošteno spraševala, ali lahko sploh še katerega od likov zagovarjam. Če bi le imeli boljšo komunikacijo med seboj, ne bi bile potrebne ostre besede na koncu knjige oz. skozi celotno zgodbo, vseeno pa tudi razumem splet okoliščin in da v jezi in frustracijah, ki so se kuhale več mesecev, rečeš marsikaj kar drugače ne bi. Še posebej Floria je veliko pričakovala od Edgarja, a na nobeni točki mu ni povedala zakaj (pa je proti koncu knjige imela nekaj priložnosti). Vsak lik ve svoj delček širše zgodbe, skrbijo ga popolnoma upravičene situacije za katere ne more povedati drugim iz (ponovno) upravičenih razlogov. Če kaj, ne moreš imeti rožnatih očal nataknjenih med branjem, avtorica je za to vsekakor poskrbela in zato mi je bila zgodba tudi všeč. Ni vse črno-belo, ni preproste rešitve ali magičnega uroka s katerim se bi vse v hipu rešilo.

Na koncu se je zgodil velik preobrat za katerega šele zdaj dojemam kako velik v resnici je, sem pa začela že malo brati 3. del in res nimam pojma kako se bo zadeva razvijala v naslednjih knjigah. Vse se je močno zapletlo, ne bi rekla, da je brezupen položaj in imam svoje teorije, kako se bo razpletel 3. del, vseeno pa ga bom s strahom brala naprej.

[David Heredero]

"A kaže, da nekatera bitja ne potrebujejo vere v nekaj višjega, da bi razumela, kako biti v svetu in kako vselej čutiti svetost nesvetega"