What do you think?
Rate this book
Silvija
- GenresChildrensYoung Adult
238 pages
First published January 1, 2000
1 person is currently reading
20 people want to read
Ratings & Reviews
Friends & Following
Create a free account to discover what your friends think of this book!
Community Reviews
Displaying 1 - 2 of 2 reviews
May 18, 2017
Oh, moja Biblija iz otroštva.
Končno sem dobila v roke tole knjigo. Sem se kar namatrala. Hotela sem jo kupiti, ker ima zame veliko sentimetalno vrednost, ampak je nikjer več ne prodajajo. Še v antikvarjatih je ni bilo. Na koncu sem jo dobila preko Bolhe, pa še tam sem jo dvakrat zamudila!
Sedaj sem jo še enkrat prebrala in mi definitivno ni bila tako všeč kot pred desetimi leti. Pravzaprav imam kar nekaj pripomb, ampak ne bom nič rekla, ker sem včasih živela in dihala za to knjigo. Sentimentalna vrednost premaga vse.
Zdi se mi, da je bila avtorica stara 15 let, ko je napisala Silvijo? To je ravno v obdobju, ko končaš osnovno šolo in se odpraviš v srednjo. Definitivno se vidi, da je bila Nejka Omahen tudi sama v tistem času šolarka, saj točno ve o čem se pogovarjajo 14-letniki, kaj jih zanima in pozna njihov smisel za humor. Naj razložim:
Ko sem prvič prebrala to knjigo, nekje okoli 4. razreda, se mi je z njo odprl svet. Nekje do konca osnovne šole sem jo ves čas prebirala. Zgodilo se je tudi, da sem jo končala in potem zopet odprla na prvi strani in začela od začetka.
Dialogi in prizori iz knjige meni, kot študentki, niso nič kaj preveč zanimivi. Silvija in njene prijateljice se pogovarjajo o tem kako bodo nagajale starejšim razredom, o ocenah in predmetih v šoli, počitnicah, malo tudi o fantih. Kaj drugega se pravzaprav ne dogaja. Ampak za nekoga, ki hodi v osnovno šolo, je to čisto druga pesem! Če se tvoje življenje odvija na hodnikih osnovne šole si ni težko zamisliti takšnih pogovorov. Ti jih doživljaš. Pogovarjaš se enake stvari! Poleg tega pa Silvijo kuješ v zvezde, ker se je postavila po robu 'ta tečni' učiteljici in si predstavljaš sebe in kako kul bi bil ti, če bi si tudi ti upal storiti enako.
Tudi ostali prizori so zelo 'relatable' za osnovnošolca. Če se ne najdeš v Silvijinem odnosu do sester (jaz imam namreč brata), se najdeš v njenem odnosu z mamo. Izjave Silvijine mame so izjave tipične mame. Tudi moja še zdaj uporabi katero od podanih fraz.
Spomnim se tudi, kako sem se včasih glasno krohotala večini izjav v tej knjigi. Zdaj se na žalost nisem. Sem močno iskala dele, ki so v meni včasih izzvali takšen smeh, pa vičine žal nisem našla. Nekaj takih ikoničnih, za katere sem vedela že vnaprej sem našla, ostalih pa na žalost ne. Prav rada bi vedela, kaj se mi je včasih zdelo tako smešno :)
Nazadnje pa: Silvija je enostavno kul. Če si deklica v 4. razredu, se zdijo vsi 'ta veliki' blazno pametni in izkušeni. Kar oni rečejo bo gotovo prav in meni se je Silvija zdela najpametnejša od vseh. Prav tako je super, ker obiskuje 7. razred in ne 8., ker vsi vemo, da so osmarji (oz. najstarejši) zoperni in važni. In tu pride v igro Brina, ki je točno takšna, kot sem si jaz kot deklica predstavljala 'ta najstarejše': punca, ki se ves čas lišpa, hodi v šolo v petkah in razmišlja samo o fantih. To je super dinamika, ki je tako 'relatable' da sploh ne znam opisat! Točno tako smo razmišljale jaz in vse moje prijateljice!!
(Tukaj bi rada hitro v oklepaju dodala, kako odrasla se mi je včasih zdela Brina. In Damjan! On je bil v prvem letniku gimnazije, praktično bog. Vozil se je z motorjem in bil neskončno kul. Tudi ni se veliko smejal, praktično je bil nedotakljiv. Vedno sem si predstavljala lepotca na velikem motorju, ki pride po Brino in sname čelado. Zdaj pa si ne morem iz glave spraviti slike fantka na Vespici pastelno modre barve.)
Skratka, Silvija si ti. Ona hodi v šolo, ima najboljšo prijateljico, hodi v glasbeno šolo, rada ima šport, ni najlepša na svetu, prepira se z družino, gre v šolo v naravi, ima simpatijo ... pravzaprav bi lahko vzeli dnevnik katerekoli osnovnkšolke in dobili podobno zgodbo. In to naredi Silvijo perfektno. Prevedene knjige nikoli nebi tako dobro zadele-Sivija dela stvari ki jih delajo slovenski najstniki. V šoli se uči isto snov, ki se jo učijo slovenci-ne samo univerzalne kemije ali matamatike, ampak tudi slovenščino, stopice, omenja Cankarjevo tekmovanje, NPZ-je, govori o vpisu na gimnazije in valeti! Skratka o vsem kar je oz. bo doživel vsak tipični slovenski najstnik. Zato se lahko vsi poistovetijo z njo. Za nameček pa doda Nejka Omahen še kanček nedolžne prve ljubezni, ki si jo želi izkusiti vsaka najstnica v osnovni šoli. Potem si naravnost želiš biti Silvija.
(Ko smo že ravno pri Petru Bregarju pa moram omeniti, da sem bila včasih do ušes zatreskana vanj. On je bil zame popolen. Sprašujem se, če je mogoče ta knjiga dala odskočno desko za mojo današnjo ljubezen do, tako rekoč love-hate relationships, ki so moja absolutna najljubša oblika ljubezenske zgodbe v knjigah? Definitivno je bil Peter moj prvi 'Book Boyfriend'. Oh, te spomini. Prav vidim se, kako sva s prijateljico fantazirale o njem med odmori.)
Zaključim pa s tem: to je odlična knjiga za osnovnošolce. Vsem ostalim bo morda dolgočasna, toda če ste jo prebrali v svojih osnovnošolskih letih veste, o čem govorim!
Končno sem dobila v roke tole knjigo. Sem se kar namatrala. Hotela sem jo kupiti, ker ima zame veliko sentimetalno vrednost, ampak je nikjer več ne prodajajo. Še v antikvarjatih je ni bilo. Na koncu sem jo dobila preko Bolhe, pa še tam sem jo dvakrat zamudila!
Sedaj sem jo še enkrat prebrala in mi definitivno ni bila tako všeč kot pred desetimi leti. Pravzaprav imam kar nekaj pripomb, ampak ne bom nič rekla, ker sem včasih živela in dihala za to knjigo. Sentimentalna vrednost premaga vse.
Zdi se mi, da je bila avtorica stara 15 let, ko je napisala Silvijo? To je ravno v obdobju, ko končaš osnovno šolo in se odpraviš v srednjo. Definitivno se vidi, da je bila Nejka Omahen tudi sama v tistem času šolarka, saj točno ve o čem se pogovarjajo 14-letniki, kaj jih zanima in pozna njihov smisel za humor. Naj razložim:
Ko sem prvič prebrala to knjigo, nekje okoli 4. razreda, se mi je z njo odprl svet. Nekje do konca osnovne šole sem jo ves čas prebirala. Zgodilo se je tudi, da sem jo končala in potem zopet odprla na prvi strani in začela od začetka.
Dialogi in prizori iz knjige meni, kot študentki, niso nič kaj preveč zanimivi. Silvija in njene prijateljice se pogovarjajo o tem kako bodo nagajale starejšim razredom, o ocenah in predmetih v šoli, počitnicah, malo tudi o fantih. Kaj drugega se pravzaprav ne dogaja. Ampak za nekoga, ki hodi v osnovno šolo, je to čisto druga pesem! Če se tvoje življenje odvija na hodnikih osnovne šole si ni težko zamisliti takšnih pogovorov. Ti jih doživljaš. Pogovarjaš se enake stvari! Poleg tega pa Silvijo kuješ v zvezde, ker se je postavila po robu 'ta tečni' učiteljici in si predstavljaš sebe in kako kul bi bil ti, če bi si tudi ti upal storiti enako.
Tudi ostali prizori so zelo 'relatable' za osnovnošolca. Če se ne najdeš v Silvijinem odnosu do sester (jaz imam namreč brata), se najdeš v njenem odnosu z mamo. Izjave Silvijine mame so izjave tipične mame. Tudi moja še zdaj uporabi katero od podanih fraz.
Spomnim se tudi, kako sem se včasih glasno krohotala večini izjav v tej knjigi. Zdaj se na žalost nisem. Sem močno iskala dele, ki so v meni včasih izzvali takšen smeh, pa vičine žal nisem našla. Nekaj takih ikoničnih, za katere sem vedela že vnaprej sem našla, ostalih pa na žalost ne. Prav rada bi vedela, kaj se mi je včasih zdelo tako smešno :)
Nazadnje pa: Silvija je enostavno kul. Če si deklica v 4. razredu, se zdijo vsi 'ta veliki' blazno pametni in izkušeni. Kar oni rečejo bo gotovo prav in meni se je Silvija zdela najpametnejša od vseh. Prav tako je super, ker obiskuje 7. razred in ne 8., ker vsi vemo, da so osmarji (oz. najstarejši) zoperni in važni. In tu pride v igro Brina, ki je točno takšna, kot sem si jaz kot deklica predstavljala 'ta najstarejše': punca, ki se ves čas lišpa, hodi v šolo v petkah in razmišlja samo o fantih. To je super dinamika, ki je tako 'relatable' da sploh ne znam opisat! Točno tako smo razmišljale jaz in vse moje prijateljice!!
(Tukaj bi rada hitro v oklepaju dodala, kako odrasla se mi je včasih zdela Brina. In Damjan! On je bil v prvem letniku gimnazije, praktično bog. Vozil se je z motorjem in bil neskončno kul. Tudi ni se veliko smejal, praktično je bil nedotakljiv. Vedno sem si predstavljala lepotca na velikem motorju, ki pride po Brino in sname čelado. Zdaj pa si ne morem iz glave spraviti slike fantka na Vespici pastelno modre barve.)
Skratka, Silvija si ti. Ona hodi v šolo, ima najboljšo prijateljico, hodi v glasbeno šolo, rada ima šport, ni najlepša na svetu, prepira se z družino, gre v šolo v naravi, ima simpatijo ... pravzaprav bi lahko vzeli dnevnik katerekoli osnovnkšolke in dobili podobno zgodbo. In to naredi Silvijo perfektno. Prevedene knjige nikoli nebi tako dobro zadele-Sivija dela stvari ki jih delajo slovenski najstniki. V šoli se uči isto snov, ki se jo učijo slovenci-ne samo univerzalne kemije ali matamatike, ampak tudi slovenščino, stopice, omenja Cankarjevo tekmovanje, NPZ-je, govori o vpisu na gimnazije in valeti! Skratka o vsem kar je oz. bo doživel vsak tipični slovenski najstnik. Zato se lahko vsi poistovetijo z njo. Za nameček pa doda Nejka Omahen še kanček nedolžne prve ljubezni, ki si jo želi izkusiti vsaka najstnica v osnovni šoli. Potem si naravnost želiš biti Silvija.
(Ko smo že ravno pri Petru Bregarju pa moram omeniti, da sem bila včasih do ušes zatreskana vanj. On je bil zame popolen. Sprašujem se, če je mogoče ta knjiga dala odskočno desko za mojo današnjo ljubezen do, tako rekoč love-hate relationships, ki so moja absolutna najljubša oblika ljubezenske zgodbe v knjigah? Definitivno je bil Peter moj prvi 'Book Boyfriend'. Oh, te spomini. Prav vidim se, kako sva s prijateljico fantazirale o njem med odmori.)
Zaključim pa s tem: to je odlična knjiga za osnovnošolce. Vsem ostalim bo morda dolgočasna, toda če ste jo prebrali v svojih osnovnošolskih letih veste, o čem govorim!
July 24, 2018
ENG: I remember loving it when I first read it. I was twelve years old. It was my neighbour that recommended it to me.
"You have to read it. It's hilarious." She said. And it was. And I loved it.
When I came back from seaside this year (Rab - the same place main character goes on holidays), I felt really nostalgic. So I borrowed the book in the library and read it in one sitting.
I did not like it anymore. It's clearly written for middle schoolers. Plot, dialogues,... everything just screams middle school.
Still I think it's fair that I give this book rating based on my first read and that would be five stars. But because I can't just forget second reading and how I feel now I'm lowering it a little and giving it four stars.
SLO: spomnim se, da sem oboževala to knjigo, ko sem jo prebrala prvič. Stara sem bila dvanajst let. Priporočila mi jo je soseda.
"moreš jo prebrat. Noro smešna je." je rekla. In takrat mi je res bila.
Ko sem prišla letos z morja (Raba, kamor gre tudi Silvija na počitnice) sem se počutila zelo nostalgično. Šla sem v knjižnico in si sposodila knjigo, ki sem jo nato prebrala še v istem dnevu.
Ni mi bila več všeč. Očitno je, da je napisana za osnovnošolce. Zgodba, dialogi,... vse kar kriči po osnovni šoli.
Kljub temu se mi zdi edino fer, da dam oceno, ki temelji na mojem prvem branju. Takrat bi dala knjigi brez pomislekov pet zvezdic. Vendar pa ne morem povsem pozabiti tega branja, zato je moja končna ocena štiri zvezdice.
"You have to read it. It's hilarious." She said. And it was. And I loved it.
When I came back from seaside this year (Rab - the same place main character goes on holidays), I felt really nostalgic. So I borrowed the book in the library and read it in one sitting.
I did not like it anymore. It's clearly written for middle schoolers. Plot, dialogues,... everything just screams middle school.
Still I think it's fair that I give this book rating based on my first read and that would be five stars. But because I can't just forget second reading and how I feel now I'm lowering it a little and giving it four stars.
SLO: spomnim se, da sem oboževala to knjigo, ko sem jo prebrala prvič. Stara sem bila dvanajst let. Priporočila mi jo je soseda.
"moreš jo prebrat. Noro smešna je." je rekla. In takrat mi je res bila.
Ko sem prišla letos z morja (Raba, kamor gre tudi Silvija na počitnice) sem se počutila zelo nostalgično. Šla sem v knjižnico in si sposodila knjigo, ki sem jo nato prebrala še v istem dnevu.
Ni mi bila več všeč. Očitno je, da je napisana za osnovnošolce. Zgodba, dialogi,... vse kar kriči po osnovni šoli.
Kljub temu se mi zdi edino fer, da dam oceno, ki temelji na mojem prvem branju. Takrat bi dala knjigi brez pomislekov pet zvezdic. Vendar pa ne morem povsem pozabiti tega branja, zato je moja končna ocena štiri zvezdice.
Displaying 1 - 2 of 2 reviews