Ta knjiga govori o čisto navadnih natakarjih in natakaricah, ki delajo v čisto navadnih restavracijah, kavarnah, gostilnah, barih in vseh drugih čisto navadnih gostinskih obratih.
Tu boste lahko prebrali, kaj si natakarji mislimo, medtem ko vas strežemo. Kaj se dogaja, skrito očem gostov.
Vse, kar imamo radi pri tem poklicu, in vse tisto, česar ne prebavljamo ...
Vsak, ki je vsaj nekaj časa preživel s pladnjem v roki, je zagotovo kdaj po stiku z zanimivim gostom izustil stavek: Pa o tem bi se dalo knjigo napisat! No, Petar jo je! Takoj na začetku vam dam enako opozorilo, kot ga da bralcu avtor sam v uvodnem nagovoru. To ni visoka literatura o visoki kulinariki. Prav tako to ni knjiga za hitro užaljene. To je preprost zapis čisto "navadnega" natakarja, ki vsebuje nemalo stereotipov, ki pa se žal ob dolgoletnem delu z ljudmi velikokrat izkažejo za še kako resnične. Če ste na stereotipe in kanček črnega humorja ter tudi kakšno kletvico občutljivi, tole ni knjiga za vas. Za vse druge pa, vabljeni za mizo!
Petar je svoje vtise združil v kratka poglavja, ki bi kaj lahko izhajala tudi v obliki kolumne v kakšnem časopisu. Morda tudi so? Beremo jih lahko posamezno, tudi mešano, zato je to še ena od tistih knjig, ki je nadvse primerna za bralce s kroničnim pomanjkanjem časa, ki uspejo prebrat nekaj strani tu in nekaj strani tam. Pri tej knjigi se ne boste izgubili in vsako poglavje je doživetje zase. V knjigi avtor obravnava različne narodnosti gostov, različne pojave s katerimi se srečuje pri svojem delu in zagotovo je pisanje najbolj zanimivo ravno za tiste, ki so se iz prve roke srečali z enakimi stvarmi. Ne vem, če je še kakšna situacija na svetu podobna tisti, ko na rajonu zaplavaš. Od vsega stresa, ki ga zagotovo prinese moj današnji poklic, se z dobrim plavalnim mitingom redko kaj kosa.
Jaz sem knjigo brala zelo hitro in zato sem se srečala z enako "težavo," kot pri čisto vseh zbirkah kratkih zgodb, esejev, anekdot, ki jih preberem prehitro: včasih se kakšna stvar že malce ponavlja, zato je (kot zgoraj opisano) veliko bolje prebirati to knjigo z malce presledki. Knjiga je namreč točno to, kar obljublja. Vse čudaške zgodbe, ki jih pri svojem delu vidi natakar. In veliko bolje je, če jih prebereš ali slišiš le nekaj naenkrat. Ampak kot rečeno, to napako naredim čisto vedno pri temu tipu knjige in nikoli me ne izuči.
Knjiga je točno to, kar sem od nje pričakovala. Priporočam vsem, ki ste zgodbe iz nje doživljali iz prve roke.
Avtor na zabaven način in brez olepševanja prikaže poklic natakarjev. Vsak se lahko s knjigo poistoveti, ne glede na to ali je kdaj delal v strežbi ali ne. Edini minus, ki sem ga videla, je to, da je knjiga sestavljena iz kratkih zgodb oz. kolumn, tako da ni meni pisana na kožo. Malo so se zadeve ponavljale, prav tako so bile primere z znanimi slovenskimi osebnostmi na začetku zelo smešne, kasneje so mi že malo šle na živce. Vsekakor priporočam, če iščete lahkotno in zabavno čtivo in če preberete par poglavij na dan. Branju knjige na mah pa se raje izognite.
Me zelo veseli, da se je našla knjiga, ki prikazuje poklic natakarja, ker se mi zdi pogled z druge strani, ki jo je opisal natakar, izjemen, predvsem pa resničen prikaz najrazličnejših gostov in zahtev, ki lahko pričakajo ta poklic. Avtor se je lotil izčrpnega in slikovitega opisa vsega, kar se pritiče natakarskemu delu. Od tega, kakšni so gosti različnih narodov, pa vse do ljudi, ki delajo v tem poklicu. Celo najkrajše poglavje, ki se je kadarkoli znašlo v kakšni knjigi, najdemo prav v tej. Veliko prispodob, predvsem s slovenskimi znanimi osebnosti, za kar se nisem mogla čisto odločiti, ali mi je bilo všečno, ali pa me je v nekaj teh malce zmotilo, pa vendarle je prav to tisto, kar napelje na humor, s katerim se drugače knjige ne bi dalo napisati. Kajti, kar priznajmo si: ko stopimo v gostilno, ne glede na to, ali gremo popiti kavo ali pojesti kosilo ali večerjo, naš karakter pride na dan. Neprecenljivi opisi najrazičnejših gostov: vse od strastnih veganov pa do tistih, ki ne komplicirajo. Koliko napitnine pustiti, če sploh? Kakšen je delavnik natakarja? S čim vse se sooča? Kateri gostje so najbolj priljubljeni in kateri najmanj? Ja, mnogi bi se lahko prepoznali tudi v tistih neljubih gostih, a dejstvo je, da je stanje točno takšno, kot ga avtor opisuje, ne da bi omilil karkoli od tega, kar se dogaja v gostilnah. Odlična knjiga, čisto drugačna, sploh pa takšna, ob kateri se velikokrat nasmeješ, včasih zamisliš, velikokrat prikimaš. Da ne govorimo vedno le o kuharjih, kajne? Knjiga, ki jo priporočam kot zabavno branje, pa tudi kot vpogled, kakšni gostje smo in kakšni so natakarji, preden se podamo na tisto kavico v kakšno kavarno ali gostilno.
Luštna knjiga, lahkotno branje, ki ima vse. Humor, potrjene in ovržene stereotipe gostov, natakarjev in gazd, najkrajše poglavje v zgodovini napisanih knjig Med branjem se boste smejali, zgražali, naučili naročiti kavo in pa predvsem obnašati mogoče bolje kot ste se do sedaj kot gost v restavraciji. Priporočam
Zelo smešen roman, napisan z kančkom črnega humorja in veliko sarkazma. Gostje lokalov smo pač bitja navade, kot povsod, in zanimivo je bilo videti svet skozi natakarjeve oči.
Prispodobe so bile odlične, nihče ni ušel primerjavi. XD
Sprva je bilo še kar v redu branje, ampak nato ugotoviš, da se avtor čez celo knjigo večinoma pritožuje nad strankami... In se dela norca. Tako da mi knjiga ni odgovarjala preveč.