Pojdi z mano

by Dušan Čater

Zgodba štirih šolarjev, sošolcev, treh najstnikov in ene najstnice, po imenih oziroma vzdevkih Manc, Oto, Špurč in Mina obsega pet dni z začetka junija 2005, na katere se nenačrtovano raztegne krajši izlet na podeželje v iskanju najboljše podobe za fotografski natečaj Skrita Slovenija. Fantje in dekle sicer nimajo povsem enakih izhodiščnih motivov za ta izlet, tudi njihov družbeni pedigre je izrazito raznolik, v hribovsko vasico pa jih navsezadnje zvabi Manc, sprva le pridruženi član odprave. Je namreč tik pred izključitvijo iz šole, saj je osumljen kraje mobilnega telefona in odlaga trenutek, ko bo o tem obvestil svojo disfunkcionalno družino oziroma očeta, alkoholika, ki je najprej počasi, potem pa kar naenkrat (kakor je pač pravilo pri vsaki temeljitejši polomiji) zdrknil na družbeni lestvici.

Za Ota, odličnjaka in šarmerskega pripovedovalca, sicer sina novinarja, in Mino, malomeščansko hčerkico dirigenta in igralke, je izlet na podeželje bolj ali manj eksotičen odmik od mestnega pohajkovanja, od »mladosti na stopnicah«, tako kot za Špurča, ki pač nekako kleplje in melje čas do zagotovljenega nasledstva v kleparski delavnici svojega očeta. Za Manca predstavlja izlet nekaj drugega; roman se začne z izgubo smisla, z Mančevim tesnobnim spraševanjem o prihodnosti, sredi katerega najde žarek upanja ali pač vsaj kratkotrajnega pobega v nostalgijo za poletji pri dedu na deželi, tako da izkoristi situacijo in odpelje na iskanje te mitske domačije s seboj še prijatelje.

Toda izkaže se, da obstajajo le kratko avtobusno vožnjo stran od domačega mesta prostori, ki jim otroci niso dorasli, pravila, ki jih še ne poznajo, pravila, ki jim jih še ni treba poznati (pa jih morda nehote bodo) in skrivnosti, ki jim vse do konca ni mogoče priti do dna. Ali pač? Za Manca na začetku romana izvemo, da mu njegov domači svet ne bi mogel biti bolj tuj, tako da odpelje sošolce na iskanje svoje izgubljene varne domačnosti, ki je lahko le v preteklosti, toda kot se hitro izkaže, se kartografija znanega sveta, varnosti in udomačenosti premeša že streljaj stran od mesta, samo da bi skozi vse peripetije na koncu skupina prišla do katarze.
- Gorazd Trušnovec, iz spremne besede

267 pages, Hardcover

First published January 1, 2009

Reviews

[Neja · Rating 4 out of 5]

Ne berem pogosto knjig slovenskih avtorjev, ampak ko jih, pa poskrbim, da so dobre.
p.s. Pri oceni sem bila malo bolj velikodušna kot ponavadi

[Nataša · Rating 4 out of 5]

Zanimiv in lahko berljiv mladinski roman.

[Manca Nemanič · Rating 3 out of 5]

Wtf.