Tekst je poskus analitično obdelati in predstaviti rubri- ko »Nočna kronika«, ki jo od konca poletja 1995 vsako nedeljo objavlja slovenski tednik Nedelo. Avtorju gre pred- vsem za poskus dojeti in predstaviti ta fenomen v luči šo- vinističnih, mačističnih in rasističnih lastnosti ter (mož- nih in dejanskih) antipolitičnih in ekstremističnih učin- kov, ki jih proizvaja diskurz, izoblikovan v tej rubriki. Izdelki »Nočne kronike«, ki jim avtor sledi, so: tujci, južnjaki, Jugoslavija, balkanski stvorčki, bitja s pol strešice, državljanstva tujcev, Bosanci, muslimani, islam, begunci, sevdah, pedofili, transvestiti, dekleta, dekletca, ženske. Avtor z analizo bogate konkretne snovi, še zlasti pa značilnega »pivskega diskurza«, pokaže mehanizme nezaslišane dehumanizacije drugih in drugačnih na Slovenskem. Prav tako dokaže, da so sanje o tem, da na Slovenskem ni rasizma, lahko le sanje tistih, ki se imajo za »nedolžne« in si še vedno lahko privoščijo udobno sprenevedanje in »nevednost«. Analiza »Nočne kronike« razkriva šovinizem, seksizem in rasizem in nasploh radikalno nestrpnost v njihovih številnih kriminalnih dimenzijah. Avtorjeva osrednja interpretativna ost meri na antipolitične in kriminalizirajoče učinke nočnokroniškega diskurza, ki ga velja jemati skrajno resno, in sicer kot neposredno vabilo na bolj ali manj nasilno delovanje zoper vse druge in drugačne. Ne nazadnje, avtor pokaže, kako problem nasilja in tudi ubijanja ni po- vezan zgolj s tistimi, ki neposredno morijo, pač pa tudi s tistimi, ki v glave in, če hočete, v »srca« potencialnih morilcev sadijo sovraštvo in tako povzročajo in usmerjajo samo možnost morije.