Na turoben dan me je proza Karlinove popeljala v svet, kjer vrhovi gora pod zeleno-modrim večernim nebom žarijo kot zlate kupole. Nekje v teh gorah, skrita pred očmi, se nahaja mlada nuna, ki z obilico življenjske modrosti pomaga olajšati breme vsem, ki se zatečejo k njen po nasvet ali pomoč. Brez dvoma so nekateri njeni nasveti brezčasni in čudovito spisani, na primer:
"Skozi življenje gre sam in zapuščen, kdor vedno misli samo nase; kdor pa se zna ljubeče prilagajati in vse stvari srečno zasukati, kdor vedno ve, kje je treba priskočiti na pomoč, in se razdaja drugim, temu je življenje cvetoča livada in še po smrti ostanejo za njim sledovi njegovih del."
Kratki zgodbi Pod košatim očesom v istoimenski zbirki sledita še dve: Kupa pozabe in Mala pomlad. V slednji se dogajanje preseli v deželo vzhajajočega sonca, prav tako pa jo preveva rahel ton melanholije. V deželi češnjevih cvetov spoznamo tragično zgodbo mlade Haru, ki se odpravi delati v tovarno daleč od doma, da bi družini omilila revščino.
Takšne zgodbe lahko napiše le nekdo z neizmernim sočutjem in občutljivostjo do najmanjših podrobnosti življenja. Vsekakor to odlikuje Karlinovo in rezultat je zbirka teh treh ganljivih zgodb, ki se dogajajo daleč od nas in dolgo nazaj, a v jedru izžarevajo nekaj skupnega nam vsem.