Labrador

by Kajetan Kovič

Pesniška zbirka velikega klasika slovenske poezije Kajetana Koviča Labrador je izšla leta 1976 in od takrat ni bila ponatisnjena v celoti, so pa posamezne pesmi ali cikli izhajali v okviru različnih izborov.
Zbirka Labrador velja med literarnimi kritiki za vrh slovenskega pesniškega simbolizma, v njej so antologijske pesmi, kot so Južni otok, Labrador in Lovec, ki na izviren način združujejo najboljše kvalitete pesniške tradicije in modernizma. Ponatis zbirke in dramaturgijo pesmi, kot jo je določil pesnik, v zadnjem ciklu Romanje dopolnjujejo nove, nekatere še neobjavljene pesmi. Kovičeve pesmi, natisnjene v večjem formatu, kot je običajen za pesniške zbirke, se prepletajo z risbami Mete Wraber, obe govorici, pesniška in likovna, pa nas nagovarjata z močnimi konkretnimi in metafizičnimi podobami.

Genres: Poetry

45 pages, Hardcover

First published January 1, 1976

About the author

Rodil se je 21. oktobra 1931 v Mariboru., v učiteljski družini. Otroška leta je preživljal v Poljčanah, kjer je končal prve tri razrede osnovne šole. V četrtem razredu pa se je družina zaradi vojne preselila v Hrastje Mota blizu Gornje Radgone. Tam je spoznal kmečko življenje in tegobe vojnega časa, hkrati pa se mu je pokrajina ob Muri močno vtisnila v spomin. Številne njegove pesmi oživljajo prav podobe narave ob Muri. V tem času je obiskoval šolo v Vučji vasi, Gornji Radgoni ter Mariboru. Po vojni se je s starši preselil v Slatino Radenci in nadaljeval s šolanjem v Mariboru. Obiskoval je klasično gimnazijo v Mariboru, kjer je leta 1950 maturiral. Nato se je vpisal na študij primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Diplomiral je leta 1956.
Med letoma 1961 in 1962 se je kot štipendist Prešernovega sklada študijsko zadrževal v Parizu. Leta 1966 se je udeležil seminarja češkega jezika in književnosti na univerzi v Pragi. V času študija je sodeloval pri literarni reviji Beseda in nastopal na literarnih večerih. Toda ker se s pisateljevanjem ni mogel preživljati, se je po končanem študiju zaposlil kot novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici. Po odsluženem vojaškem roku v Valjevu in Kraljevu v Srbiji pa je leta 1958 postal urednik za leposlovje pri Državni založbi Slovenije, kjer je od leta 1985 delal kot glavni urednik vse do upokojitve leta 1992. 30. maja 1991 je postal izredni, 6. junija 1995 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1996 pa je postal tudi tajnik razreda za umetnost. Je član Društva slovenskih pisateljev in izredni član Društva madžarskih pisateljev. Do sedaj se je udeležil številnih pisateljskih srečanj v različnih evropskih državah (Nizozemska, Avstrija, Francija …). Je dobitnik mnogih domačih in tujih literarnih nagrad. Zdaj živi v Ljubljani.

Reviews

[Ursula · Rating 5 out of 5]

Belo je šumenje rek
v mračnih tajgah Labradorja.
Daleč je megleni breg.
Vmes so hribi. Vmes so morja.

Je samoten borov gozd.
Je neskončni dih prostorja.
Je dišeča smolna skorja.
Je rdeči, zreli grozd.

Je zelena luč cipres,
razprostrta do obzorja.
So požari južnih zvezd.
In so hribi. In so morja.

(Labrador)

[Nina · Rating 5 out of 5]

Lepo kot je lahko lepa žalost.