Mesto v zalivu

by Boris Pahor

Roman Mesto v zalivu (1955 in dopolnjene izdaje) je prav tako zrasel iz pisateljeve osebne izkušnje -- iz izkušnje v italijansko vojsko mobiliziranega Slovenca, ki se je po dolgi odisejadi po italijanski kapitulaciji septembra 1943 prebil v rodno mesto in se pridružil ilegalni odporniški organizaciji. Podoben je tudi lok zgodbe (ki se je za pisatelja, ko je padel v roke gestapa, skorajda usodno končala v koncentracijskem taborišču) v romanu sicer mlajšega junaka.

Komaj ossemnajstletni Rudi Leban se v tem "na glavo postavljenem času" -- vrtincem vojne navkljub tudi času oblija narave in nenadoma vzkipele ljubezni -- znajde na razpotju. Odločiti se mora, kje in kako nadaljevati boj: na prostem, v gozdu s puško v roki ali v brezizhodnem labirintu ulic mesta v zalivu. V treh dneh, ki jih preživi med slovenskimi rodoljubi v kraških vaseh nad Trstom, v njem dozori odločitev za težjo pot, za vrnitev v okupirano mesto v zalivu.

Genres: Historical Fiction

231 pages, Hardcover

First published January 1, 1955

About the author

Boris Pahor (born 28 August 1913) was a Slovene writer from Italy. He was considered to be one of the most important authors in the Slovene language and had been nominated for the Nobel prize for literature by the Slovenian Academy of Sciences and Arts.

Pahor je bil rojen v Trstu leta 1913. Po dovršeni osnovni šoli je obiskoval katoliško Bogoslovno semenišče Koper (takrat, pod italijansko državo, Capodistria). Leta 1920 je bil priča požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki so ga izvedli italijanski fašisti, kot Tržačan pa tudi drugim zločinom, ki so bili storjeni nad v takratni Italiji živečim slovenskim prebivalstvom. V obdobju 2. svetovne vojne se je po propadu Mussolinijeve Italije in nemški okupaciji tržaške pokrajine na partizanski strani udeležil narodnoosvobodilne vojne. Zadnje leto vojne je preživel v treh nacističnih koncentracijskih taboriščih (Natzweiler-Struthof, Dachau in Bergen-Belsen). Po vojni je zagovarjal potrebo po slovenski demokratični državi.
Njegova literarna dela so priznana v Franciji, Nemčiji, ZDA, v manjši meri pa tudi v Španiji in na Finskem. Najbolj znan zapis je Nekropola, novela o pisateljevem življenju v taborišču Natzweiler-Struthof. Zelo znana je tudi trilogija o slovenski manjšini v Italiji, prevedena v nemščino in francoščino. Tudi več drugih del je prevedenih v francoščino, nemščino, srbohrvaščino, madžarščino, angleščino, španščino, italijanščino, katalonščino in finščino.
Pahor je večkrat kandidiral za Nobelovo nagrado. Leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje.
Ob izdaji že tretjega ponatisa knjige Nekropola (preko 30.000 izvodov v italjanščini) je bil v nedeljo, 17. februarja 2008, povabljen na predstavitev na državno televizijo RAI (ima preko 4,5 miljona gledalcev), kjer je predstavil svoje delo in opozoril na zločine, ki jih je italijanski fašizem storil nad Slovenci na Tržaškem in drugod.

Reviews

[Agnes · Rating 5 out of 5]

Ambientazione a Trieste nel settembre 1943. Il romanzo si snoda in pochi giorni. Le descrizioni di Trieste vista da Contovello (frazione di Trieste) sono pura poesia. Scorrevole e dolcissimo. Complimenti alla traduttrice. Letto e finito in pochi giorni. Da rileggere sicuramente.
30 mag 2015
( recensione da Acoso )

[Franco Pitacco · Rating 4 out of 5]

Strana lettura per me. Nel 46 avevo 3 anni e vivevo a San Luigi, dall’altra parte della città e tutti i nomi slavi mi sembrano parlare di un altro mondo.

[Giovanni Teofilo · Rating 5 out of 5]

Stupendo

[Katja Cingerle · Rating 5 out of 5]

"Berite moje knjige, v njih je vse," je v intervjujih opozarjal Boris Pahor. V njej je res vse! Primorska upornost, tržaški močni ljudje in strup, ki so ga v srca mladih Slovencev že v otroštvu zlivali Italijani, posledice so vidne še zdaj. Pri tem pa Pahor ni pridigarski, (knjiga je zelo lepo berljiva!) ne maščevalen, glavni junak mora v boj samo zato, da svojim ljudem vrne pravico do slovenščine in slovenske kulture, da bi otroci sploh poznali Lepo Vido in Prešerna.
Vsekakor obvezno branje vsakega zavednega Slovenca!