Nekoga moraš imeti rad

by Ivan Minatti, Bojan Klančar (Illustrator)

Pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti (1924–2012) nam je zapustil veliko pesmi, ki jih vsaka nova
generacija sprejme za svoje. Izjemno naklonjenost bralcem si je pridobil z izrazito intimno, poetično in
čustveno noto. Večne teme o ljubezni, slovesu in magičnem doživetju pokrajine je obarval z njemu lastno
melanholijo ...

Nekoga moraš imeti rad je bil naslov njegove tretje pesniške zbirke, ki je izšla pred petdesetimi leti (1963)
in postala mit. Novo antologijo s petdesetimi pesmimi iz celotnega pesnikovega opusa,
a z istim naslovom je pripravila pesnica in Minattijeva žena Lojzka Špacapan eno leto za tem,
ko so njegovi verzi okamneli.

Genres: Poetry

101 pages, Hardcover

First published March 21, 2013

Reviews

[Andreja Vidmar]

10ka 🙌

[Nada]

Malo preveč trav in ptic v teh poezijah, za moj okus.

[Heli]

Lepo, toplo, malo žalostno

[kthedestroyer]

Težko je ostati ravnodušen, ko prvič slišiš Minattijevo pesem Nekoga moraš imeti rad. Tudi mene se je pesem tako dotaknila, da sem se odločila prebrati tudi istoimensko avtorjevo zbirko in, no, zagotovo me je do neke mere razočarala, saj sem imela zanjo visoka pričakovanja.

Seveda so v zbirki pesmi, ki so res dobre in so se mi vtisnile v spomin, vendar pa je teh sorazmerno malo. Večina pesmi se namreč nanaša na naravo, torej opisuje barje, drevesa, travo, barje, ptice, barje itd. Sama nad takšnimi pesmimi nisem najbolj navdušena, zato je nekako logično, da niso ravno delovale zame. Se mi pa zdi zanimivo, kako se razpoloženje pesmi na neki točki drastično spremeni in je vedno bolj pogost motiv smrt in minevanje časa.

Iskreno je težko o knjigi povedati kaj več, saj gre vendarle za zbirko pesmi. Odločila sem se, da jo bom ocenila s 3 zvezdicami, saj ni čisto zame, vendar so pesmi še vedno dobre. Poleg tega so pesmi, ki so meni osebno všeč, RES dobre, tako da se mi zdi to kar primerna ocena.

Za konec pa še seznam mojih najljubših pesmi v zbirki:
- Kako naj se ti približajo
- Odkar vem zanjo
- Nekoga moraš imeti rad
- Bila si moja
- Njena ljubezen
- V mladih brezah tiha pomlad …
- Krik
- List v oktobru
- Moj stih
- Smrt

[Ana Pucnik]

Šla bom.
Med visoke majske trave
in se mednje vrgla na obraz.

Nekoga moraš imeti rad, četudi travo v Tivoliju.
Trave so lepe,
trave so dobre,
trave imajo svojo modrost,
prastaro modrost zemlje,
trave so daleč od ljudi,
trave niso ljudje.

Ko bom tiha in dobra
tudi jaz,
trava med travami
drevo med drevesi
bom stala z razprostrtimi rokami
in objemala
zvezde, oblake in ptice
in se pogovarjala s tabo, zemlja
dolgo, dolgo.
Takrat bom tiha in dobra
tudi jaz

(Pesniška zbirka me je sila presunila ter opomnila na skrite sr(e)čne kotičke, ki mi včasih utegnejo uiti. Tale stih sem pa malček pikico mikico ukradla iz nekaj (naj)ljubših Ivanovih. Žal - ko bom tiha in dobra mi morda te pesniške reči začnejo iti bolje od rok.)

[Nina]

Zelo žalostno.

[tinkara]

prelepa poezija izpod peresa veličastnega človeka