Dospívání v časech Titovy Jugoslávie, humorný i hořký příběh o konci dětství. Román Kralj ropotajočih duhov (2001) napsal Mazzini podle svého scénáře k filmu Sladke sanje (Sladké snění), za který získal na filmovém festivalu v Portoroži v roce 2001 cenu za nejlepší scénář. Byl přeložen do chorvatštiny a angličtiny. Příběh se odehrává v Titově Jugoslávii na přelomu 70. a 80. let. Jeho vypravěč je dvanáctiletý Egon, který vyrůstá v malém průmyslovém městečku. Vychovává ho neurotická a panovačná matka a silně věřící babička. Konstelace takových okolností samozřejmě tomuto živě a čtivě napsanému románu poskytuje půdu pro řadu groteskních událostí, ve kterých někdy převáží humor, jindy z nich spíš mrazí. Egon je osamělý, nešťastně zamilovaný a věří, že jeho život může změnit jenom jediná věc – gramofon.
* 32 books published in 12 languages * Short stories selected for many anthologies including Pushcart Prize 2011 * Screenwriter of 2 award-winning feature films (Golden Palm for the best film of the XXII Mostra de Valencia, European CIRCOM Award for the Best TV Film of 1992) * Writer and director of 5 short films (Best director award at the Highgate Film Festival in London, best short film of 2011 at the Slovenian film festival) * MA in Creative Writing for Film and Television, University of Sheffield, United Kingdom * PhD in Anthropology of Everyday Life, Institutum Studiorum Humanitatis, Slovenia
Če je kaj nenavadnega, zanimivega v zvezi z maloumjem, je ponavadi o tem v Sloveniji že nekaj napisal Miha Mazzini. Tako pač je. Nelogično ga v pisanju neizmerno privlači, kot magnet privlači vso žalost, ki je neumnost. Priznanje mu je treba dati tudi, da mu pri temu pisateljskemu delu ne primanjkuje humorja. Cela knjiga je polna neumnosti in humorja in veselja do tega, da je potrebno razumeti človeško neumnost v luči tega, da je to le strategija preživetja. kjerkoli že smo, karkoli že delamo, če je Egon lahko zmagovalec, potem je lahko to vsak. Ampak tu gre za veliko več kot za malumje. Ta knjiga je bila deležna pozornosti ob izdaji, ampak to lahko rečemo za vsa Mazzinijeva dela. Vsak bralec ve, da bo dobil berljivo čtivo polno zapletenih slovenskih labirintov in psihološke rešitve na koncu. To je postal vedno bolj tradicionalen slog filmskega scenarija in filmičnih knjig. Vedno bolj se tudi zavedamo, da smo na tanki meji, kjer podoba pomeni več kot misel, saj podoba pričara podobnost, pozornosti pa nihče več nima za zapleteno misel, sploh če izhaja iz preteklosti. No, to je knjiga o otroštvu. Celo izredno dobro napisana knjiga o otroštvu. Vse ima in vse ponuja, zato je zlahka berljiva in niti ne potrebuje opisovati neprijetno ali žalostno, lahko se je opira na predstave in razočaranja bralcev. Jesenice, drugačnost, nezakonski sin, dovolj bodi. Bralec se mora počutiti udobno v svoji koži. Pisatelj pa se prav tako počuti dobro v svoji koži, ko ponuja podobe, fotografije, avtentičnost, ki je v pospešenem tehnološkem razvoju vse naredi še bolj avtentično. Ja, žeton so dali v trolo? Kako zastarelo! Meni genialna je izbira gramofona, takorečeno edine tehnologije, ki še ni umrla četudi obstajajo cedeji, devedeji. Toliko lepega je za reči o tej knjigi. Vsega pa ne dobi. Zato, ker je to verzija 4,88, a cela knjiga tehnološko ne prebije vizije praga gramofona, ki lahko igra pet plošč zapored in ga Iskrafon ne pozna.
A great book - it was well worth the time and effort it took me to read it in the original Slovene. It has some very funny moments, but is tinged with poignancy which provides a very satisfying, balanced reading experience.
un regime comunista un bambino vessato una congiunta folle tre elementi per due libri - questo e "seppellitemi dietro il battiscopa", di pavel sanaev - insoliti e piuttosto sorprendenti. questo, rispetto all'altro, ha uno sviluppo più incoraggiante.