What do you think?
Rate this book
UMOR V DOMU OSTARELIH?
Mar je mogoče starega človeka slabega zdravja kar umakniti iz javnosti, mu preprečiti popolnoma vse stike in ga opehariti za premoženje, morda tudi za življenje?
Morda. Kdo bi to storil in zakaj? Je morala res tako razgrajena? Je življenje starca res le kolateralna škoda na poti do bogastva?
»Vsekakor je roman Vita Komaca besedilo, ki ga je tako ali drugače vredno prebrati. Navsezadnje tudi v premislek in v opozorilo, kaj se ponekod v resnici dogaja z ostarelimi, nemočnimi ljudmi, ki padejo v kolesje nehumanega ravnanja nekaterih institucij in/ali nekaterih izprijenih posameznikov (žal še lažje kar v zasebnosti domačega okolja). Prepuščeni so jim brez možnosti vplivanja na lastno usodo. Roman odstira tudi te nevarnosti in v bralcu vzbudi upravičen dvom: morda pa ne gre zgolj za »čisto fikcijo«, temveč za resnično grozljivko!?«
– Dora Vodopivec
Avtor o knjigi:
Navdih sem črpal iz osebnih izkušenj, iz doživetij, pripovedovanja znancev in iz medijskih objav. Knjiga je namenjena tistim, ki imajo svoje najbližje v domovih za ostarele, da skrbijo zanje tudi po tej plati – da ne dopustijo morebitnim mrhovinarjem, ki bi se lotili nemočnega človeka, … pa tudi tistim, ki bi morda našli v zgodbi opomin na svoje nečedne rabote in se pokesali. Sporočilo knjige je, da so ljudje preračunljivi in kljub dobrim delom, ki jih imajo pokazati in jih udejanjajo, se vmes prikradejo skušnjave, ki v stiski lahko eskalirajo. Bodimo močni in dosledni, spoštujmo starega človeka, njegovo modrost in seveda življenje.
Morda. Kdo bi to storil in zakaj? Je morala res tako razgrajena? Je življenje starca res le kolateralna škoda na poti do bogastva?
»Vsekakor je roman Vita Komaca besedilo, ki ga je tako ali drugače vredno prebrati. Navsezadnje tudi v premislek in v opozorilo, kaj se ponekod v resnici dogaja z ostarelimi, nemočnimi ljudmi, ki padejo v kolesje nehumanega ravnanja nekaterih institucij in/ali nekaterih izprijenih posameznikov (žal še lažje kar v zasebnosti domačega okolja). Prepuščeni so jim brez možnosti vplivanja na lastno usodo. Roman odstira tudi te nevarnosti in v bralcu vzbudi upravičen dvom: morda pa ne gre zgolj za »čisto fikcijo«, temveč za resnično grozljivko!?«
– Dora Vodopivec
Avtor o knjigi:
Navdih sem črpal iz osebnih izkušenj, iz doživetij, pripovedovanja znancev in iz medijskih objav. Knjiga je namenjena tistim, ki imajo svoje najbližje v domovih za ostarele, da skrbijo zanje tudi po tej plati – da ne dopustijo morebitnim mrhovinarjem, ki bi se lotili nemočnega človeka, … pa tudi tistim, ki bi morda našli v zgodbi opomin na svoje nečedne rabote in se pokesali. Sporočilo knjige je, da so ljudje preračunljivi in kljub dobrim delom, ki jih imajo pokazati in jih udejanjajo, se vmes prikradejo skušnjave, ki v stiski lahko eskalirajo. Bodimo močni in dosledni, spoštujmo starega človeka, njegovo modrost in seveda življenje.
289 pages, Paperback
Published January 1, 2022
7 people want to read
Ratings & Reviews
Friends & Following
Create a free account to discover what your friends think of this book!
Community Reviews
Displaying 1 of 1 review
September 6, 2023
Malo drugačna kriminalka, saj se dogajanje ne vrti okoli umora. Tema romana je tista, ki postaja dandanes vse bolj pereča, ta zgodba pa prav to zelo lepo izpostavi.
Jure nekega dne prejme nenavaden klic, ki je pravzaprav klic na pomoč. Prijateljica njegovega sorodnika Milana, ki živi na Reki, ga prestrašeno kliče in prosi, naj pride in preveri, kaj se z Milanom pravzaprav dogaja. Zadela ga je kap. Pristal je v bolnišnici. Od tam ga prepeljejo v dom za ostarele. Bistvo pa je: obiskov ne dovolijo. Nikomur. Na zahtevo sorodnikov iz Ljubljane do Milana ne more nihče.
Izkaže se, da do njega ne moreta niti Jure in njegova žena Iza, pa čeprav sta sorodnika. Kaj se pravzaprav dogaja? Zakaj je toliko neskladnosti okoli dogajanja z Milanom? Ali so njegovi prijatelji res prijatelji? Bi njegova najožja sorodnika rada prišla do tistega nekaj malega premoženja, ki ga Milan ima, predvsem pa do njegovega stanovanja? Ali pa bi se do tega rada prikopala lastnica doma za ostarele?
Cel kup vprašanj in raziskovanja vse do konca knjige. Vmes avtor na lep način vplete našo polpreteklo zgodovino in se na nekaj mestih spominja otroštva in takratnega življenja.
Aktualna tema romana in lepo speljano dogajanje v knjigi je zagotovilo za razmislek, kaj se danes s starejšimi pravzaprav dogaja, z mnogo od njimi. In pa, seveda, pogoltnost ljudi, ki ne pozna nobene meje in nobenega sramu. Če dodamo še to, da je knjiga zelo bralna, je to še en namig za branje slovenskega avtorja.
Jure nekega dne prejme nenavaden klic, ki je pravzaprav klic na pomoč. Prijateljica njegovega sorodnika Milana, ki živi na Reki, ga prestrašeno kliče in prosi, naj pride in preveri, kaj se z Milanom pravzaprav dogaja. Zadela ga je kap. Pristal je v bolnišnici. Od tam ga prepeljejo v dom za ostarele. Bistvo pa je: obiskov ne dovolijo. Nikomur. Na zahtevo sorodnikov iz Ljubljane do Milana ne more nihče.
Izkaže se, da do njega ne moreta niti Jure in njegova žena Iza, pa čeprav sta sorodnika. Kaj se pravzaprav dogaja? Zakaj je toliko neskladnosti okoli dogajanja z Milanom? Ali so njegovi prijatelji res prijatelji? Bi njegova najožja sorodnika rada prišla do tistega nekaj malega premoženja, ki ga Milan ima, predvsem pa do njegovega stanovanja? Ali pa bi se do tega rada prikopala lastnica doma za ostarele?
Cel kup vprašanj in raziskovanja vse do konca knjige. Vmes avtor na lep način vplete našo polpreteklo zgodovino in se na nekaj mestih spominja otroštva in takratnega življenja.
Aktualna tema romana in lepo speljano dogajanje v knjigi je zagotovilo za razmislek, kaj se danes s starejšimi pravzaprav dogaja, z mnogo od njimi. In pa, seveda, pogoltnost ljudi, ki ne pozna nobene meje in nobenega sramu. Če dodamo še to, da je knjiga zelo bralna, je to še en namig za branje slovenskega avtorja.
Displaying 1 of 1 review