Mojca Širok v svojih delih redno predstavlja korupcijo kot zmes med politiko in kriminalom proti kateremu nimamo moči, proti temu se ne borimo, se le prilagodimo. Knjiga Praznina govori o tem, kako so v Bruslju, prestolnici Evrope dodeljevali postpandemične olajšave. Gre za politični triler, kjer nikoli ne veš, kdo je kriv, saj v zaledju v resnici stoji nevidni sistem, ki je neranljiv in se obnavlja. Praznina odstira mehanizme delovanja tako kriminala belih ovratnikov v Bruslju kot narkomafije v bližnjem Antwerpnu. Ključni zaplet knjige je v tem, da nevidne sile izkoristijo epidemijo covida za postpandemične olajšave. Na veliko vprašanj – po številnih preobratih in presenečenjih – najde tudi odgovore. Ali se bo v knjigi kdo prepoznal?
Trije dnevi v tretji knjigi se dogajajo v Bruuslju. EU aparat in njegovi politiki, funkcionarji in lobisti na eni strani. Na drugi narkotika in eksplozivi. Vmes seveda dve novinarki. Odlična ideja, napisano - kot prejšnji dve - v page turner stilu.
Ampak...jezik se mi ni zdel izpiljen (pa tudi ne slab, samo kar nekaj zame motečih ponovitev fraz je bilo). Par odnosov se mi ni zdelo najbolj realističnih in zato ne verodostojnih. Pa tudi zgodba ni bila elegantno izpeljana do konca. Zaradi kvarnikov ne morem v podrobnosti.
Razmišljal sem, kaj sploh napisati o tej knjigi. Še najbližje je izkušnji, ko mi je nekdo prinesel slaščico, jaz sem jo uporabil za kratek čas, vzel dve žlici, ostal krožnik pa sem pustil na okenski polici in pozvonil, da jo nekdo spravi v hladilnik. Čez dve ure kasneje sem ugotovil, da se ni nihče javil in večji del slaščice je pojedla sosedova mačka. In seveda imam še vedno v spominu, kako fejst slaščico sem pustil na okenski polici, žlica je imela poseben okus. Srednjeveška logika predvideva krepost. Krepost je neizogibno nujna. Že italijanska zgodba organiziran kriminal vseeno hoče napolniti z neke vrste krepostjo. Ko je svet poln skušnjav...je krepost praktično edina izjema. A velikokrat je edina utemeljitev moči predvsem to, da izpostavljaš ljudi skušnjavam. Ali je moje življenje slabše, ker je mačka jedla slaščice? No, to je praznina. Ker mačka se ne sekira. Samo jaz se. To je v bistvu knjiga o zenu mačke. Njena svoboda ji je prinesla slaščico. Ampak ali je slaščica tisto, kar ona želi? Kako pomembno je opazovati mačko med meditacijo in ogledovanjem kremne rezine?