Naše skladišče

by Tjaša Mislej

Ženske delajo v skladišču ogromne trgovine. Pogovarjajo se o delu in še več o drugem: vsaka ima svojo zgodbo, svoje sreče in nesreče, svoje upe in strahove. Bojijo se, da bi jih šefica zalotila in obtožila delovne nediscipline, pripeljala s sabo direktorja, ki zna govoriti le o optimizaciji, kar je druga beseda za odpuščanje.
Realistična, jezikovno gibka in absurdna pripoved

To je pripoved iz našega okolja in časa, hkrati pa utopija, bolj negativna, distopija, kot rečemo danes. Svet je zaprta škatla in tudi skladišče je zaprta škatla, v kateri je neznansko število manjših škatel, ki vsebujejo različne stvari, od fižola do ... Ena od njih, a posebna, je magična škatla, televizor, ki je hkrati znotraj in zunaj.

Kakšen je potem človek, ki živi in preživi v takem svetu? No, to je vprašanje. Včasih v skladišče zatava kakšen kupec. Tudi kakšen, ki si želi kupiti, kar ni naprodaj, in to plača z ... no, ne povejmo vsega. Včasih pride novinar, ki bi rad napisal zgodbo iz resničnega življenja, vendar mu življenje naših delavk ni dovolj resnično. Kako pa bi lahko bilo, ko pa je življenje v škatli ...

Genres: Plays, Drama

152 pages, Paperback

Published January 1, 2023

Reviews

[Đuli · Rating 2 out of 5]

Komi cakam na maturitetni esej

[Lin · Rating 5 out of 5]

Zelo smešna, vsaj površinsko, dejansko pa predstavlja žalostno monotono usodo delavk_cev.
Ljubim uporabo slenga v tej knjigi. Doda komedijski pridih situacijam, ki so sicer vsakdanje (ali v nasprotnem primeru bizarne) in nič kaj smešne. It's kinda like a sitcom, i feel like.

Zelo mi je všeč tudi to, da so delavke iz različnih generaciji - mlada, izivalna in naivno ambiciozna Evelin, nesrečna Suzi srednjih let, ki želi, da bi jo otroci ljubili toliko kot jih ljubi ona ter stara in izkušena Vera, kot vodja izmene (whatever that fucking means) zna biti ukazovalna. Maria pa je sicer Evelininih let, a ostane nekako izločena - ima manj dialoga, (mislim, da je edina z diplomo), odmore porabi za pisanje svoje knjige.

Something that i find intriguing about this book is that you keep waiting for something to happen - a change, a plot point, anything - but it doesn't. Vmes dejansko nekdo umre pa se noben sploh ne zmeni za to - skrbi jih le, da truplo ne vidi direktor, a nikogar ne srbi, da je človek faking umrl. Izredno bizarno je! - gospa Grebovič sicer neki reče kokr v njegovo slovo, ampak je vbistvu samo o njen (se mi zdi) -- i need to look more into this.
Anyway, you keep waiting for something, but the book just ends with them still working the same as they always do. They all have these dreams and hopes and ... but it doesn't even matter in the end - they don't come true - they never will (at least i think that's the massage, i don't fucking know man)

Overall, the book's great. But it's also weird because it makes me feel bad (maybe guilty in some sort of way) to find it funny when it is describing the depressing reality of working people.

My fav fucking lines:
- Aj lajk ju.
- Velik je pil, v gostilno smuk, domov pa slalom.
- Eh, eno truplo gor al pa dol.
...

[Verronika Jeras · Rating 4 out of 5]

jupi kapitalizem

[Nia · Rating 3 out of 5]

Reread za slovenščino, še zmeraj tam kjer je bila, spet ni zame.

[Nathaniel Nightingale · Rating 1 out of 5]

I love the idea but upon rereading I find the way it's made kind of cringe