Rožengrunt: žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama

by Mateja Ratej, Klara Širovnik (Afterword)

Mateja Ratej, ki deluje na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, posveča pa se proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama, se je v monografiji Rožengrunt lotila ženskega nasilja v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. V njej obravnava skoraj trideset primerov nasilja, ki ga kontekstualizira, analizira in razlaga. Avtorica Mateja Ratej je ob tem pojasnila: »Po pisanju politične biografije Antona Korošca je bil Rožengrunt, ki obravnava žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah, naravno nadaljevanje mojih raziskav medvojne slovenske družbe z večinskim kmečkim prebivalstvom. Kmečki delavci in delavke so bili najrevnejša kategorija slovenskega prebivalstva in slepa pega Koroščeve politike. Ker je tedanja strankarska politika opustila skrb za kmečki prekariat, se je ta v desetletju pred drugo svetovno vojno množično priključeval ilegalnemu komunističnemu gibanju, medtem ko je revne štajerske predele zajel val hitlerizma.« Delo ni le kronologija ali popis dejanj, temveč pretanjena študija, ki temelji na analizi kazenskih sodnih spisov, dopolnjenih z dodatnimi viri, kar je pripomoglo k ustvarjanju širše slike o kompleksnosti umorov in razlogov zanje – ti so seveda tudi družbeni, politični, socialni. Avtorica Mateja Ratej je dodala še: »Presenetljivo so bile v tridesetih letih 20. stoletja v okoliščinah ekonomske krize, ki je pritiskala zlasti na kmeta, na področju mariborskega okrožnega sodišča protagonistke umorov ali ubojev zakonskih partnerjev v več kot šestdeset odstotkih ženske. V pogojih družbeno polno podprte patriarhalne podrejenosti ženskega spola so se lahko kmečke delavke osvobodile družbene, ekonomske, telesne in čustvene odvisnosti od svojih partnerjev, ki jo je utemeljeval obstoječi (katoliški) družbeni ustroj, edinole s skrajnim nasiljem za vsako ceno. Enako kot druge reči v zgodovini človeštva tudi zgodovina podrejenosti ženskega spola ni ne enoznačna ne črno-bela, ženska v njenem okviru pa nikoli ni samo žrtev, temveč zmeraj obenem tudi akterka. Pristati na tezo o ženski žrtvi per se pomeni ne le odvzeti dostojanstvo tisti polovici človeštva, iz katere se fizično rojevajo nove generacije ljudi, temveč pomeni ženski odvzeti tudi človeško naravo.« Še eno delo, ki razkriva pozabljene zgodbe, ki so še kako pomembne za razumevanje naše družbene preteklosti in sedanjosti.

230 pages, Hardcover

First published January 1, 2023

Reviews

[Ajda Naklada · Rating 4 out of 5]

Od nekdaj me zanimajo tematike, ki se dotaknejo temnejših delov človeške psihe. Dejstvo je, da se je skozi zgodovino zvrstilo nešteto grozot in vsi smo prepričani, da jih je zagrešil "nekdo drug," ali nekdo, ki "ni vredu." Kaj pa, ko nekaj strahovitega zagreši čisto navaden človek? Sosed? Sodelavka? Kmečka mati in žena?

V času med obema vojnama je bilo kmečko prebivalstvo na slovenskem v slabem socialno-ekonomskem položaju, še posebej v okolici Maribora, kjer je k slabim razmeram v družinah botroval tudi alkohol. V tistem času in okolju je prišlo do pojava večjega števila nasilnih dejanj v partnerskih zvezah, ki pa so jih v nasprotju s siceršnjo prakso, večkrat zagrešile ženske, kot moški. Govorimo seveda o skrajnem dejanju nasilja - o umoru, s katerim si je ženska na edini možen način zagotovila svobodo in ločitev od največkrat nasilnega moža. V knjigi je zbrano skoraj trideset primerov tovrstnega nasilja žensk nad moškimi in obsežna študija okoliščin, ki so najbrž le temu botrovale.

Knjiga in tematika sta izredno zanimivi. Priznam, da doslej še nisem slišala za tolikšen pojav ženskega nasilja med kmečkim prebivalstvom, še posebej zgoščenega na tako majhnem območju. Skozi knjigo lahko bralec začuti številne krivice, ki so se godile ženskam, da le te niso videle drugega izhoda, kot skrajno nasilje. Od posilstev in ostalega nasilja znotraj zakonskih zvez, do pijančevanja mož, varanja, poseganja po mazaških abortusih, ki so jih izvajali neusposobljeni ljudje... Ženske so bile podvržene ogromno situacijam, ki bi lahko botrovale tem skrajnim dejanjem. Ne glede na to, da je za večino tega kriva takrat skrajno patriarhalna družba, v kateri je bila ženska na svetu, da streže moškemu in otrokom, je veliko vlogo odigrala najbrž tudi posttravmatska stresna motnja po prvi svetovni vojni, ko so možje uteho po grozotah iskali v alkoholu in niso dobili potrebne pomoči.

Kakorkoli že, to grozno obdobje nasilja je prekinilo le še hujše nasilje - druga svetovna vojna, ženske pa so, kot mnogokrat doslej, tudi takrat potegnile kratko. Z veliko hujšimi in strožjimi kaznimi, kot so jih prejemali moški storilci enakih kaznivih dejanj.

Ne bom rekla, da je branje te knjige zabavno, saj ob taki tematiki skoraj je more biti, je pa izredno informativno in zanimivo. Vsekakor toplo priporočam!

[Urh · Rating 2 out of 5]

Ker ravnokar berem, da je Opazovanje zanimiv film, četudi je to v resnici film, ki je nastal, ker so trije pijani ljudje na neki točki postali tako zmešani, da je eden mislil, da je fino posneti umor za Facebook, bom tudi tole knjigo opisal kot dobro knjigo, četudi gre za najslabši možen trend.
Štajerski feminizem je nekaj, kar še reality show ne zna več prav dobro objasniti. Bachelor, kjer so ženske kandidatke bolj suverene od režiserja oddaje. True crime se dejansko vedno dobro prodaja. Kar meni ne gre v račun, je širša slika. Ali je smiselno opisati umor na Tekačevem brez, da veš kaj od devetdesetih letih prejšnjega stoletja? Ali je smiselno brati Camusovega Tujca brez da razumeš, da gre za opisovanje nesmiselnega nasilja? Ali je poveličevanje Maistra podobno poveličevanju česarkoli drugega. Ena najbolj ganljivih zgodb druge svetovne vojne so letaki, ki pozivajo k moralnosti in imenujejo upornike nezakonske sinove in podobno. Od samorastnikov do pankrtov je to predvsem izpisovanje, kako malo je štelo ohranjanje življenja za ljudi. In vsi vemo, da gre za veterane in posttravmatski sindrom in politiko, a nekako celo pisanje to nekako ignorira. Mislim, da je to prvič, ko se mi zdi, da to ni več zgodovinarstvo, ampak mrhovinarstvo. Mogoče je bilo to že prej, ampak da tega nisem opazil. Še razmišljam o tem.

[Mika Hočevar Helbl · Rating 5 out of 5]

Odlična monografija za spremembo ne obravnava nasila nad ženskami, ampak žensko nasilje (katerega posledica je bilo med drugim tudi nasilje nad njimi) v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama (1919 - 1939). Knjiga ne olepšava situacije v omenjenem obdobju, prav tako pa, kot zapiše avtorica v zaključku, ne pristaja na tezo o ženski žrtvi per se, saj bi jim tako odvzela človeško naravo. Strinjam se z zadnjim stavkom v recenziji na koncu knjige: "Rožengrunt je delo, ki je pomembno tako za odkrivanje slovenske preteklosti, kot tudi za razmislek o sedanjem času." Kljub temačni temi in ponavljajočih se opisih iz sodniških knjig, zgodbe niso enolično dolgočasne. Priporočam vsem, ki radi posežete tudi po monografijah s področja zgodovine in sociologije.

[Spela M.]

Zanimiva monografija s specifično tematiko, ki ponuja vpogled v razmišljanje in vzorce kmečkega prebivalstva v obdobju med vojnama. Omenjena v Aidea podcastu, me je pritegnila in sem jo z veseljem prebrala.