What do you think?
Rate this book
Skalpel
Nova knjiga priznanega estetskega in rekonstrukcijskega kirurga je pronicljiva kronika izkušenj in življenja, globoko zaznamovanega z rekonstruktivno in estetsko kirurgijo.
Avtor se spretno dotakne ne le tehničnih podrobnosti svojega poklica, temveč tudi čustvenih zapletov in osebnih tem. V dnevniških zapisih, resničnih zgodbah in osebnih razmišljanjih raziskuje zapletenost in lepoto kirurškega poklica ter se brez zadržkov loteva tudi spremljajočih izzivov, vključno z dolžnostjo, zavistjo, prestižem in težkimi vprašanji sodobne medicine. Da bi bila knjiga še bolj nazorna, je avtor k posameznim poglavjem dodal QR-kode. Če jih poskenirate, si lahko ogledate dodatne z zgodbo povezane vsebine.
Prof. dr. Uroš Ahčan v knjigi Skalpel odkrito in iskreno popisuje, kaj pomeni biti predan zdravnik in obenem človek, mož in oče. Informativno, pretresljivo in ganljivo piše tudi o pacientih, strokovnih dilemah in posegih, ki so se ga v dolgoletni karieri najbolj dotaknili, ter kritično razmišlja o sreči, lepoti, družbi, v kateri živimo, in stranpoteh zdravstvenega sistema. Medicinski leksikon, Urgenca, doktor House in Naša mala klinika v eni sami knjigi, v kateri pa je – v nasprotju s serijami – prav vse res.
Avtor se spretno dotakne ne le tehničnih podrobnosti svojega poklica, temveč tudi čustvenih zapletov in osebnih tem. V dnevniških zapisih, resničnih zgodbah in osebnih razmišljanjih raziskuje zapletenost in lepoto kirurškega poklica ter se brez zadržkov loteva tudi spremljajočih izzivov, vključno z dolžnostjo, zavistjo, prestižem in težkimi vprašanji sodobne medicine. Da bi bila knjiga še bolj nazorna, je avtor k posameznim poglavjem dodal QR-kode. Če jih poskenirate, si lahko ogledate dodatne z zgodbo povezane vsebine.
Prof. dr. Uroš Ahčan v knjigi Skalpel odkrito in iskreno popisuje, kaj pomeni biti predan zdravnik in obenem človek, mož in oče. Informativno, pretresljivo in ganljivo piše tudi o pacientih, strokovnih dilemah in posegih, ki so se ga v dolgoletni karieri najbolj dotaknili, ter kritično razmišlja o sreči, lepoti, družbi, v kateri živimo, in stranpoteh zdravstvenega sistema. Medicinski leksikon, Urgenca, doktor House in Naša mala klinika v eni sami knjigi, v kateri pa je – v nasprotju s serijami – prav vse res.
416 pages, Paperback
Published January 1, 2023
23 people are currently reading
192 people want to read
Ratings & Reviews
Friends & Following
Create a free account to discover what your friends think of this book!
Community Reviews
Displaying 1 - 12 of 12 reviews
January 7, 2024
Ko sem videla, da je izšla knjiga dr. Ahčana, je pri priči vzbudila mojo pozornost. Kot avtor učbenikov iz katerih sem se kot bolničarka učila prve pomoči, ima pri meni res veliko spoštovanje in njegov pogled na delo kirurga me je iskreno zanimal. Zdi se mi, da imamo Slovenci velik predsodek do dela plastičnih kirurgov, saj njihovo delo velikokrat posplošimo le na estetsko kirurgijo. Priznam, da ne tudi meni ta knjiga še dodatno odprla oči o tem, kaj vse to delo obsega in kakšen pomen ima za kvaliteto življenja pacientov.
Knjiga se začne z dnevnikom mladega kirurga, ki ga je avtor za enega od časopisov pisal kar nekaj časa nazaj, ob samem začetku kariere. Nadaljuje se s predstavitvijo nekaterih zelo udarnih primerov, nato pa z razmisleki o različnih področjih dela kirurga. Knjiga se smiselno zaključi s še enim dnevnikom - tokrat ga je zdaj že zelo izkušen kirurg napisal v času nastajanja knjige.
Knjigo sem prebrala v dobrih dveh večerih in priznam, da je bila to ena tistih, ki me je kar naprej klicala k branju in sem ji namenila tudi proste minute tekom dneva. Najbolj me je navdušil del o konkretnih primerih, saj opisuje reševanje praktično nerešljivih poškodb - bodisi dobesedno sestavljanje nove noge po alpinistični nesreči, reševanje razmrcvarjenega obraza, poškodbe s pirotehniko... Všeč mi je, ker se z zadnjim šivom spremljanje bolnika ne konča in izvemo tudi, kakšno je bilo njegovo življenje po poškodbi. Veliko časa avtor nameni tudi rekonstrukciji dojk po raku dojke in odpre številne poglede na to, da želja po estetiki velikokrat ni le stvar nečimrnosti in želje po večni mladosti, ampak le gola želja po neki normalnosti in življenju, ki si ga poznal do takrat.
Izredno mi je všeč, da posamezna poglavja posveti čisto vsakemu členu zdravstvene ekipe. Od inštrumentark, ki jih izredno ceni, do medicinskih sester, specialistov... Velikokrat ravno strežnice, inštrumentarke, sestre v knjigah raznih zdravnikov ostanejo pozabljene, čeprav vsak izkušen zdravnik prizna, da prevzamejo levji delež odgovornost za uspeh pacientovega okrevanja.
Čeprav so nekateri odlomki (npr. o študiju, predavateljstvu,.. ) zame manj zanimivi, je knjiga name naredila izjemen vtis. Všeč mi je realen pogled na to, kako takšno delo vpliva na družino in kakšen delež vzgoje avtorjevih otrok je morala prevzeti žena in stari starši, pa tudi problematika izgorelosti pri zdravnikih (čeprav tega, danes tako popularnega izraza ne uporabi), pomanjkanja kadrov, stanja v bolnišnicah... Dotakne se tudi problematike neetične estetske kirurgije... In šele zdaj sem prišla do dela, ki dela to knjigo iz bralnega v multimedijsko doživetje. Ogromno poglavij je namreč opremljenih s QR kodo, ki bralca popelje do posnetka, ki bodisi prikazuje nek primer, kak dogodek ... Posnetki so res izdelani vrhunsko in produkcijsko dovršeno. To ni nek na hitro skupaj zmontiran filmček in res cenim vso delo, ki je za tem. In še en, zelo pomemben del knjige so ilustracije Mitje Bokuna, ki so res drugačne in izjemne!
Branje te knjige je bila izvrstna pustolovščina, ki jo priporočam vsem, ki vas to področje zanima. Izjemno!
Knjiga se začne z dnevnikom mladega kirurga, ki ga je avtor za enega od časopisov pisal kar nekaj časa nazaj, ob samem začetku kariere. Nadaljuje se s predstavitvijo nekaterih zelo udarnih primerov, nato pa z razmisleki o različnih področjih dela kirurga. Knjiga se smiselno zaključi s še enim dnevnikom - tokrat ga je zdaj že zelo izkušen kirurg napisal v času nastajanja knjige.
Knjigo sem prebrala v dobrih dveh večerih in priznam, da je bila to ena tistih, ki me je kar naprej klicala k branju in sem ji namenila tudi proste minute tekom dneva. Najbolj me je navdušil del o konkretnih primerih, saj opisuje reševanje praktično nerešljivih poškodb - bodisi dobesedno sestavljanje nove noge po alpinistični nesreči, reševanje razmrcvarjenega obraza, poškodbe s pirotehniko... Všeč mi je, ker se z zadnjim šivom spremljanje bolnika ne konča in izvemo tudi, kakšno je bilo njegovo življenje po poškodbi. Veliko časa avtor nameni tudi rekonstrukciji dojk po raku dojke in odpre številne poglede na to, da želja po estetiki velikokrat ni le stvar nečimrnosti in želje po večni mladosti, ampak le gola želja po neki normalnosti in življenju, ki si ga poznal do takrat.
Izredno mi je všeč, da posamezna poglavja posveti čisto vsakemu členu zdravstvene ekipe. Od inštrumentark, ki jih izredno ceni, do medicinskih sester, specialistov... Velikokrat ravno strežnice, inštrumentarke, sestre v knjigah raznih zdravnikov ostanejo pozabljene, čeprav vsak izkušen zdravnik prizna, da prevzamejo levji delež odgovornost za uspeh pacientovega okrevanja.
Čeprav so nekateri odlomki (npr. o študiju, predavateljstvu,.. ) zame manj zanimivi, je knjiga name naredila izjemen vtis. Všeč mi je realen pogled na to, kako takšno delo vpliva na družino in kakšen delež vzgoje avtorjevih otrok je morala prevzeti žena in stari starši, pa tudi problematika izgorelosti pri zdravnikih (čeprav tega, danes tako popularnega izraza ne uporabi), pomanjkanja kadrov, stanja v bolnišnicah... Dotakne se tudi problematike neetične estetske kirurgije... In šele zdaj sem prišla do dela, ki dela to knjigo iz bralnega v multimedijsko doživetje. Ogromno poglavij je namreč opremljenih s QR kodo, ki bralca popelje do posnetka, ki bodisi prikazuje nek primer, kak dogodek ... Posnetki so res izdelani vrhunsko in produkcijsko dovršeno. To ni nek na hitro skupaj zmontiran filmček in res cenim vso delo, ki je za tem. In še en, zelo pomemben del knjige so ilustracije Mitje Bokuna, ki so res drugačne in izjemne!
Branje te knjige je bila izvrstna pustolovščina, ki jo priporočam vsem, ki vas to področje zanima. Izjemno!
January 13, 2024
Odličen prikaz kirurškega (in medicinskega) sveta, o katerem izvemo ponavadi zgolj iz medijev. Všeč mi je predvsem to, da je avtor prizemljen in njegovo gostobesedno, ampak tankočutno pisanje kar vabi k branju.
To je knjiga, ki navdihuje in daje veliko v razmislek. Si predstavljate, da bi bili praktično skoraj poročeni s službo? Da bi bili 24 ur na dan dežurni, imeli nočne izmene, bili stalno pod pritiskom rešiti življenje pacienta? Kako se soočiti z grozljivimi ranami in poškodbami? Kam dandanes pluje estestska kirurgija? Kako nekdo v medicinski stroki živi družinsko življenje, če je toliko odsoten? Vprašanj je mnogo. Na vse je zelo težko odgovoriti, ampak se je pisec potrudil in jih dal v svoje razdelke.
Poučno in pronicljivo.
To je knjiga, ki navdihuje in daje veliko v razmislek. Si predstavljate, da bi bili praktično skoraj poročeni s službo? Da bi bili 24 ur na dan dežurni, imeli nočne izmene, bili stalno pod pritiskom rešiti življenje pacienta? Kako se soočiti z grozljivimi ranami in poškodbami? Kam dandanes pluje estestska kirurgija? Kako nekdo v medicinski stroki živi družinsko življenje, če je toliko odsoten? Vprašanj je mnogo. Na vse je zelo težko odgovoriti, ampak se je pisec potrudil in jih dal v svoje razdelke.
Poučno in pronicljivo.
February 17, 2025
🇸🇮 (slovensko zgoraj) // 🇬🇧 (english below)
----
🇸🇮
Marsikdo ob omembi lepotne kirurgije pomisli na plehke zahteve po ožjem pasu, večji zadnjici ter bujnejših prsih, polnejših ustnicah, ostrih ličnicah ter manj gubah. Ta knjiga razkriva, da temu niti približno ni tako. Iznakažen obraz. Mastektomija. Življenje brez nog ali rok. Amputiran nos. Kdo pa bi se s tem zlahka spopadel?
Dr. Uroš Ahčan nas s svojo knjigo povabi tako na svoje delovno mesto, kot tudi v svoje zasebno življenje (oziroma pomanjkanje le tega, če smo kruto iskreni). Knjiga me je vase posrkala bolj, kot bi si lahko mislila. Sploh kot študentki psihologije mi je odprla oči, kako zelo se naš zunanji izgled prepleta z notranjim doživljanjem. Med ljudmi v 'mojem fohu' prevladuje mišljenje, da je le notranjost tista, ki je pomembna. Sedaj na srečo (svojo in tisto mojih bodočih klientov) vem, da stvar le ni tako preprosta.
Knjiga mi je prav tako pokazala, da niso (vsi) kirurgi brezčutni roboti, ki jih zanima le meso, medtem ko pozabljajo na obstoj duše. S ponosom sem prebirala dele, kjer se je dr. Uroš Ahčan potrudil biti več, kot le gospod, ki vihti skalpel ter je s pomočjo svojih sodelavcev bolnikom zagotovil celostno oskrbo - tudi psihološko. Kot je sam zapisal na stoštirideseti strani: "tudi kirurgija mora imeti srce, dušo, in ne samo statistike in številk".
Res pa je, da me vsa poglavja niso pritegnila enako intenzivno. Čez določena (sploh tista, vezana na študij in poučevanje medicine) sem se prebijala s težkimi očmi. Vendar pa bodo morda nekomu drugemu ravno ta najbolj zanimiva, vsak ima namreč svoje preference.
V tej knjigi sem prav tako prvič zasledila imena mnogih slovenskih kirurških prvakinj in prvakov ter njihove revolucionarne posege in znanstvene dosežke. Ki so v tujini očitno dosti bolj ravzpiti, kot na domačih tleh. Že zgolj iz vidika informiranja o tem, kako priznana je slovenska kirurgija, se mi zdi, da branje te knjige obogati naše poznavanje slovenskih dosežkov. Ki pa ne pomembno, ker se lahko čisto vsak kadarkoli znajde na operacijski mizi in prav je, da se zaveda, da ni nobene potrebe po potovanjih do nemških, angleških ali turških bolnišnic - od tam prihajajo do nas, oziroma naše kirurge vabijo tja.
Ker seveda ne morem iz svoje kože, sem se v določene dele knjige poglobila celo preveč in se prepričala, da lahko iz njih razberem Ahčanove osebne poglede na svet, s katerimi pa se nisem strinjala v celoti. Dvoživkarstva, na primer, ne podpiram in njegovi razlogi zakaj je slednje dobro se mi zdijo manipulatorski in le poskus reklame za njegovo zasebno prakso (kakor lahko hitro začnemo dojemati celotno knjigo). Tudi Ahčanova žena je zaposlena z zdravstvu in se sooča s podobnimi, če ne kar identičnimi izzivi kot njen mož, pa ne odmisli otrok, zakona, staršev in družinskih ter gospodinjskih obveznosti, kot si to zaradi svoje 'pomembnejše' kariere dopusti avtor (tudi v zahvali, kar se mi zdi nadvse žalostno). Tekom knjige med vrsticami - vsaj po moji interpretaciji - prav tako nakaže na svoj v mnogo pogledih konzervativen, celo nazadnjaški pogled ne le na svet, temveč tudi na posege, vezane na medicino (splav ter spolna tranzicija sta mi ostala najbolj v spominu). Na splošno je ob poglobljenem branju v knjigi možno zelo hitro najti neskladja med tem, kar dr. Ahčan počne in kaj pridiga drugim, da je treba početi.
Vendar je moje mesto le, da ocenim knjigo, kaj več pa ne in vsakemu bralcu priporočam, da si osebno mnenje ustvari sam, ne pa z branjem prejšnjega odstavka. Lahko rečem le, da bi mu kot kirurgu zaupala popolnoma, kot oseba pa se mi ne zdi nikakršen svetnik, kot se rad prikazuje s skrbno, celo preskrbno, da bi bile iskrene, izbranimi besedami, s katerimi si piha na dušo.
Pa da še malo pokritiziram: Bokunove ilustracije me sploh niso navdušile - izpadle so preveč računalniško (skoraj AI) generirane, v njih pa ni bilo prepoznati niti trohice truda. Resnična škoda, saj so imele potencial. So se mi pa zdele čudovito dopolnilo h knjigi QR kode, ki so vodile do dodatnih video vsebin: kaj se je dogajalo med posameznimi primeri, kako je potekalo zdravljenje ter kakšna so doživljanja pacientov. Njihova edina težava je le, da nikakor ne moremo vedeti, kdaj bo tehnologija napredovala ali se sesula do mere, ko ne bodo več dostopne.
Čeprav sem knjigo brala in si posnetke ogledovala z velikim zanimanjem, pa sem spoznala, da je moja odločitev, da se ne vpišem na medicinsko fakulteto, bila več kot pravilna. Vsem medicinskim sestram, zdravnikom in kirurgom: kapo dol!
----
🇬🇧
When people think of cosmetic surgery, they often associate it with superficial desires for a slimmer waist, larger buttocks, fuller breasts, plumper lips, sharper cheekbones, and fewer wrinkles. This book reveals that the reality is far from that. A disfigured face. Mastectomy. Life without legs or arms. An amputated nose. Who would find it easy to cope with such things?
Through his book, dr. Uroš Ahčan not only into his workplace but also into his private life (or, if we are brutally honest, the lack thereof). This book drew me in more than I ever expected. As a psychology student, it opened my eyes to just how deeply our external appearance intertwines with our inner experiences. Within my field, it is commonly believed that only the inner self truly matters. Now, fortunately - for both myself and my future clients - I understand that the matter is not so simple.
The book also challenged the stereotype that surgeons are emotionless robots, solely focused on flesh while disregarding the soul. I was proud to read the sections where Dr. Uroš Ahčan made an effort to be more than just a man wielding a scalpel and, with the help of his colleagues, provided patients with holistic care - including psychological support. As he himself wrote on page 140: "Surgery must also have heart and soul, not just statistics and numbers." [my own translation]
However, not all chapters captivated me equally. Some sections, especially those related to studying and teaching medicine, were a struggle to get through. But perhaps these will be the most fascinating to someone else, as everyone has their own preferences.
This book also introduced me to the names of many Slovenian surgical pioneers and their groundbreaking procedures and scientific achievements—accomplishments that seem to be more renowned abroad than in their homeland. Even just from an informational standpoint, this book enriches our knowledge of Slovenia’s medical accomplishments. And this matters because any one of us could find ourselves on an operating table someday, and it is important to know that there is no need to travel to German, English, or Turkish hospitals - many patients come to ours or invite our specialists there.
Of course, I couldn’t help but analyze certain parts of the book on a deeper level, attempting to decipher Dr. Ahčan’s personal views on the world - some of which I did not fully agree with. For example, I do not support dual practice (working both in public and private healthcare), and his justifications for it seemed manipulative to me, as if they were merely an attempt to advertise his private practice (which, admittedly, is how the entire book could be perceived). Additionally, his wife is also employed in the healthcare field and faces similar - if not identical - challenges as her husband, yet she does not neglect their children, marriage, parents, and household duties in favor of her ‘more important’ career, as the author does (even in acknowledgments, which is trully sad). Between the lines - at least from my interpretation - he also reveals his conservative, even regressive views on the world and medical procedures (abortion and gender transition stood out to me the most). In general, when reading closely, one can quickly find inconsistencies between what Dr. Ahčan preaches to others and what he actually practices himself.
However, my role is merely to review the book, nothing more. I encourage every reader to form their own opinion rather than relying on my previous paragraph. I can only say that I would trust him completely as a surgeon, but as a person, he does not seem like the saint he carefully - almost too carefully - chooses his words to portray himself as.
And now, just a little bit more of criticism: Bokun’s illustrations did not impress me at all - they looked too computer-generated (almost AI-like), and I couldn’t discern even a hint of genuine effort in them. A real shame, as they had potential. On the other hand, I found the QR codes in the book a fantastic addition, leading to extra video content showing what happened in various cases, how treatments progressed, and patients’ experiences. The only issue is that we can never predict how technology will evolve or collapse rendering them inaccessible in the future.
Even though I read this book and watched the videos with great interest, I also realized that my decision not to enroll in medical school was the right one. To all the nurses, doctors, and surgeons out there - I take my hat off to you!
----
🇸🇮
Marsikdo ob omembi lepotne kirurgije pomisli na plehke zahteve po ožjem pasu, večji zadnjici ter bujnejših prsih, polnejših ustnicah, ostrih ličnicah ter manj gubah. Ta knjiga razkriva, da temu niti približno ni tako. Iznakažen obraz. Mastektomija. Življenje brez nog ali rok. Amputiran nos. Kdo pa bi se s tem zlahka spopadel?
Dr. Uroš Ahčan nas s svojo knjigo povabi tako na svoje delovno mesto, kot tudi v svoje zasebno življenje (oziroma pomanjkanje le tega, če smo kruto iskreni). Knjiga me je vase posrkala bolj, kot bi si lahko mislila. Sploh kot študentki psihologije mi je odprla oči, kako zelo se naš zunanji izgled prepleta z notranjim doživljanjem. Med ljudmi v 'mojem fohu' prevladuje mišljenje, da je le notranjost tista, ki je pomembna. Sedaj na srečo (svojo in tisto mojih bodočih klientov) vem, da stvar le ni tako preprosta.
Knjiga mi je prav tako pokazala, da niso (vsi) kirurgi brezčutni roboti, ki jih zanima le meso, medtem ko pozabljajo na obstoj duše. S ponosom sem prebirala dele, kjer se je dr. Uroš Ahčan potrudil biti več, kot le gospod, ki vihti skalpel ter je s pomočjo svojih sodelavcev bolnikom zagotovil celostno oskrbo - tudi psihološko. Kot je sam zapisal na stoštirideseti strani: "tudi kirurgija mora imeti srce, dušo, in ne samo statistike in številk".
Res pa je, da me vsa poglavja niso pritegnila enako intenzivno. Čez določena (sploh tista, vezana na študij in poučevanje medicine) sem se prebijala s težkimi očmi. Vendar pa bodo morda nekomu drugemu ravno ta najbolj zanimiva, vsak ima namreč svoje preference.
V tej knjigi sem prav tako prvič zasledila imena mnogih slovenskih kirurških prvakinj in prvakov ter njihove revolucionarne posege in znanstvene dosežke. Ki so v tujini očitno dosti bolj ravzpiti, kot na domačih tleh. Že zgolj iz vidika informiranja o tem, kako priznana je slovenska kirurgija, se mi zdi, da branje te knjige obogati naše poznavanje slovenskih dosežkov. Ki pa ne pomembno, ker se lahko čisto vsak kadarkoli znajde na operacijski mizi in prav je, da se zaveda, da ni nobene potrebe po potovanjih do nemških, angleških ali turških bolnišnic - od tam prihajajo do nas, oziroma naše kirurge vabijo tja.
Ker seveda ne morem iz svoje kože, sem se v določene dele knjige poglobila celo preveč in se prepričala, da lahko iz njih razberem Ahčanove osebne poglede na svet, s katerimi pa se nisem strinjala v celoti. Dvoživkarstva, na primer, ne podpiram in njegovi razlogi zakaj je slednje dobro se mi zdijo manipulatorski in le poskus reklame za njegovo zasebno prakso (kakor lahko hitro začnemo dojemati celotno knjigo). Tudi Ahčanova žena je zaposlena z zdravstvu in se sooča s podobnimi, če ne kar identičnimi izzivi kot njen mož, pa ne odmisli otrok, zakona, staršev in družinskih ter gospodinjskih obveznosti, kot si to zaradi svoje 'pomembnejše' kariere dopusti avtor (tudi v zahvali, kar se mi zdi nadvse žalostno). Tekom knjige med vrsticami - vsaj po moji interpretaciji - prav tako nakaže na svoj v mnogo pogledih konzervativen, celo nazadnjaški pogled ne le na svet, temveč tudi na posege, vezane na medicino (splav ter spolna tranzicija sta mi ostala najbolj v spominu). Na splošno je ob poglobljenem branju v knjigi možno zelo hitro najti neskladja med tem, kar dr. Ahčan počne in kaj pridiga drugim, da je treba početi.
Vendar je moje mesto le, da ocenim knjigo, kaj več pa ne in vsakemu bralcu priporočam, da si osebno mnenje ustvari sam, ne pa z branjem prejšnjega odstavka. Lahko rečem le, da bi mu kot kirurgu zaupala popolnoma, kot oseba pa se mi ne zdi nikakršen svetnik, kot se rad prikazuje s skrbno, celo preskrbno, da bi bile iskrene, izbranimi besedami, s katerimi si piha na dušo.
Pa da še malo pokritiziram: Bokunove ilustracije me sploh niso navdušile - izpadle so preveč računalniško (skoraj AI) generirane, v njih pa ni bilo prepoznati niti trohice truda. Resnična škoda, saj so imele potencial. So se mi pa zdele čudovito dopolnilo h knjigi QR kode, ki so vodile do dodatnih video vsebin: kaj se je dogajalo med posameznimi primeri, kako je potekalo zdravljenje ter kakšna so doživljanja pacientov. Njihova edina težava je le, da nikakor ne moremo vedeti, kdaj bo tehnologija napredovala ali se sesula do mere, ko ne bodo več dostopne.
Čeprav sem knjigo brala in si posnetke ogledovala z velikim zanimanjem, pa sem spoznala, da je moja odločitev, da se ne vpišem na medicinsko fakulteto, bila več kot pravilna. Vsem medicinskim sestram, zdravnikom in kirurgom: kapo dol!
----
🇬🇧
When people think of cosmetic surgery, they often associate it with superficial desires for a slimmer waist, larger buttocks, fuller breasts, plumper lips, sharper cheekbones, and fewer wrinkles. This book reveals that the reality is far from that. A disfigured face. Mastectomy. Life without legs or arms. An amputated nose. Who would find it easy to cope with such things?
Through his book, dr. Uroš Ahčan not only into his workplace but also into his private life (or, if we are brutally honest, the lack thereof). This book drew me in more than I ever expected. As a psychology student, it opened my eyes to just how deeply our external appearance intertwines with our inner experiences. Within my field, it is commonly believed that only the inner self truly matters. Now, fortunately - for both myself and my future clients - I understand that the matter is not so simple.
The book also challenged the stereotype that surgeons are emotionless robots, solely focused on flesh while disregarding the soul. I was proud to read the sections where Dr. Uroš Ahčan made an effort to be more than just a man wielding a scalpel and, with the help of his colleagues, provided patients with holistic care - including psychological support. As he himself wrote on page 140: "Surgery must also have heart and soul, not just statistics and numbers." [my own translation]
However, not all chapters captivated me equally. Some sections, especially those related to studying and teaching medicine, were a struggle to get through. But perhaps these will be the most fascinating to someone else, as everyone has their own preferences.
This book also introduced me to the names of many Slovenian surgical pioneers and their groundbreaking procedures and scientific achievements—accomplishments that seem to be more renowned abroad than in their homeland. Even just from an informational standpoint, this book enriches our knowledge of Slovenia’s medical accomplishments. And this matters because any one of us could find ourselves on an operating table someday, and it is important to know that there is no need to travel to German, English, or Turkish hospitals - many patients come to ours or invite our specialists there.
Of course, I couldn’t help but analyze certain parts of the book on a deeper level, attempting to decipher Dr. Ahčan’s personal views on the world - some of which I did not fully agree with. For example, I do not support dual practice (working both in public and private healthcare), and his justifications for it seemed manipulative to me, as if they were merely an attempt to advertise his private practice (which, admittedly, is how the entire book could be perceived). Additionally, his wife is also employed in the healthcare field and faces similar - if not identical - challenges as her husband, yet she does not neglect their children, marriage, parents, and household duties in favor of her ‘more important’ career, as the author does (even in acknowledgments, which is trully sad). Between the lines - at least from my interpretation - he also reveals his conservative, even regressive views on the world and medical procedures (abortion and gender transition stood out to me the most). In general, when reading closely, one can quickly find inconsistencies between what Dr. Ahčan preaches to others and what he actually practices himself.
However, my role is merely to review the book, nothing more. I encourage every reader to form their own opinion rather than relying on my previous paragraph. I can only say that I would trust him completely as a surgeon, but as a person, he does not seem like the saint he carefully - almost too carefully - chooses his words to portray himself as.
And now, just a little bit more of criticism: Bokun’s illustrations did not impress me at all - they looked too computer-generated (almost AI-like), and I couldn’t discern even a hint of genuine effort in them. A real shame, as they had potential. On the other hand, I found the QR codes in the book a fantastic addition, leading to extra video content showing what happened in various cases, how treatments progressed, and patients’ experiences. The only issue is that we can never predict how technology will evolve or collapse rendering them inaccessible in the future.
Even though I read this book and watched the videos with great interest, I also realized that my decision not to enroll in medical school was the right one. To all the nurses, doctors, and surgeons out there - I take my hat off to you!
May 1, 2024
Zagotovo 3.5*, 4* pa ne. Vsaj ta hip se mi zdi tako…
October 26, 2025
Ob tej neverjetno hitro berljivi knjigi se človek kar malo ustraši za prihodnost medicinskih poklicev, saj do te stroke neizogibno dobi dodatno spoštovanje in občudovanje požrtvovalnosti ter preciznosti zdravnikov, predvsem kirurgov.
Obenem me je preplavil ponos na naše zdravnike, ki se kljub vedno znova premajhnim denarnim vložkom ter pomanjkanju kadra, prostorov in potrpežljivih ljudi, odlično uvrščajo med svetovno priznane specialiste, ki so enako, če ne še bolj sposobni od večine kirurgov iz najrazvitejših držav.
Se bodo za ta poklic odločale tudi generacije, ki so vse bolj navajene kratkih in zasvojljivih vsebin, ki se menjavajo z enim potegom prsta? Bodo pripravljene na stran potisniti udobje družbe domačih in urejeno spalno rutino?
Obenem me je preplavil ponos na naše zdravnike, ki se kljub vedno znova premajhnim denarnim vložkom ter pomanjkanju kadra, prostorov in potrpežljivih ljudi, odlično uvrščajo med svetovno priznane specialiste, ki so enako, če ne še bolj sposobni od večine kirurgov iz najrazvitejših držav.
Se bodo za ta poklic odločale tudi generacije, ki so vse bolj navajene kratkih in zasvojljivih vsebin, ki se menjavajo z enim potegom prsta? Bodo pripravljene na stran potisniti udobje družbe domačih in urejeno spalno rutino?
June 24, 2025
Knjiga izjemnega kirurga, ki se trudi krmarit med zasebnim in profesionalnim življenjem, pri čemer bralec dobi vtis, da bi bilo za dr. Ahčana najbolje imeti kar kakšen klon ali dva. izjemen navdih, da se vse da, če delamo na sebi in svojem razvoju in to nato tudi posredujemo naprej.
Da ne omenjam še inovativnosti pri QR kodah, kjer bralec dobi kratek vpogled v zgodbe tudi na nazoren način -skozi oči kirurga. Bravo!
Da ne omenjam še inovativnosti pri QR kodah, kjer bralec dobi kratek vpogled v zgodbe tudi na nazoren način -skozi oči kirurga. Bravo!
January 3, 2025
Že samo branje je naporno, kaj šele delo kirurga. Že pred branjem knjige so se mi kirurgi zdeli nadljudje z nadnaravnimi sposobnostmi, ob prebiranju knjoge sem v to še bolj prepričana. To delo lahko resnično opravljajo samo izbranci. Mi je pa všeč misel avtorja o pomenu timskega dela (TEAM - Together Everyone Achives More).
March 4, 2024
Dober opis zaposlenega kirurga. Razmišljanje v pravi smeri, obup zaradi nespremenljivosti stanja v našem zdravstvu.
November 11, 2024
Odlična knjiga
January 4, 2026
zelo zanimivi opisi iz življenja vrhunskega kirurga, ki razkrije tudi svoje intimne misli
August 4, 2025
Ko je tvoja služba hkrati tvoj hobi, potem se razdajaš in razdajaš za druge vedno in povsod. Gospod Ahčan vsekakor je zdravnik, vreden vsega spoštovanja in občudovanja. Zelo zanimivo branje, ki postreže s številnimi zgodbicami iz življenja kirurga, ki ima v mislih vedno le najboljše za svoje paciente.
September 15, 2025
Moja top 3 slovenska knjiga
Displaying 1 - 12 of 12 reviews