Malo drugače je roman Toma Podstenška, v katerem spremljamo več generacij članov razširjene družine. V prepletenih zgodbenih linijah tematizira različne obrambne mehanizme ljudi, ujetih v nefunkcionalne partnerske odnose, konflikte med starši in otroki, vprašanje medgeneracijske solidarnosti, rivalstva med sorojenci ter njihovo socialno-ekonomsko razslojevanje. Jedrno zgodbo romana predstavlja napeta nočna razprava med odtujenima bratoma Petrom in Tomažem, ko prvi drugega prosi za nenavadno, celo šokantno uslugo. Ta družinska zgodba je v svojem bistvu univerzalna, saj se obžalovanja, nasilje in vulgarnost ironično stapljajo z velikimi in sijočimi sanjami likov, ki bi morda lahko živeli malo drugače – ali pa tudi ne. Več o tem izvemo zaradi vznemirljivih posegov vsevednega pripovedovalca v besedilo.
Drugače bi lahko rekla, da je Malo drugače izvrsten roman. Peter in Tomaž sta brata, ki se ne razumeta najbolje. Vsak s svojim življenskim stilom, njuno nerazumevanje pa ima korenine globoko v otroštvu. Ko Peter neke noči pride do Petra z nenavadno željo, se prav ta razkrivajo pred bralci. Prav njuni pogovori so osrednja tema knjige. V poglavjih, zapisanih z rimskimi številkami pa spremljamo osebe dveh družin. Imenitno zrisani liki res vabijo k branju. Prav tako napeto spremljamo pogovor med bratoma in pisatelj nas ves čas drži v napetosti okoli tega, kakšna bo končna odločitev tega. Kar mi je bilo nadvse všečno so bili vložki o tem, da tisto, kar se nek protagonist spominja o preteklosti, vedno ne drži najbolj natančno. V resnici se je lahko zgodilo čisto drugače. In pa tisti o tem, kako bi se razpletlo, če bi se nekdo odločil malo drugače ali naredil (nenaredil) nečesa: kako bi se v tem primeru razvilo njegovo življenje? Zanimiv, zelo všečen, zelo bralen roman, predvsem pa čisto res: malo drugačen.