V zbirki pesnik lovi odmeve pokrajin in srečanj, živih in mrtvih ljudi, ki so zaznamovali njegovo življenje. Z nostalgijo upesnjuje lepoto nepovrnljive preteklosti: hišo in vrt svojega odraščanja v Beogradu, dolenjsko vas Žalna in kraško Lipico, Dubrovnik in Sarajevo ter prizore s potovanj po različnih deželah Evrope in sveta. Otroška optika na nenavaden način izraža resnico zgodovine, časov socializma in poznejših dramatičnih sprememb. Ključna tema je vojna: od agresije na Slovenijo do tragedije v Bosni. Z ljubeznijo in jedko ironijo artikulira slovenski nacionalni značaj in njegovo prilagajanje novemu času samostojne, postsocialistične države. Novakov angažma pri obrambi lipicancev je obrodil pesniški sad - dialog z znano pesmijo Edvarda Kocbeka. Skozi pesnikovo spominsko prizmo v Odmevu "nastopajo" liki njegovih najbližjih - staršev, otrok, prijateljev ... Odmev je knjiga ljubezni. Spričo osredotočenosti na spominske odmeve so v zbirki zbrane pesmi, napisane v različnih oblikah pesniškega spomina, od antičnih do srednjeveških in renesančnih form, predvsem soneta. Pesnik je razvil izvirno sonetno zvrst, ki jo je imenoval zamirajoči sonet. Naslov zbirke pa opozarja na starodavno in zahtevno pesniško obliko, ki se imenuje odmev (eho) in ki tvori okvir - začetek in konec - knjige. Podvojena rima učinkuje kot odmev, skrajšana beseda pa izžareva nov in presenetljiv pomen, skrito in z odmevom razkrito resnico verza in sveta. Novak je to redko obliko prvič preizkusil v slovenščini. Naslov zbirke ima torej dvojni pomen: odmev spomina se kristalizira skozi odmev besed.