What do you think?
Rate this book
Lukec in njegov škorec
Zgodba o Lukcu in njegovem škorcu se odvija v začetku 20. stoletja. Takrat so bile življenjske razmere v številnih deželah tako slabe, da so se mnogi preselili v Ameriko. Tja se je podal tudi Lukčev oče, ko je v novi domovini privarčeval dovolj denarja, pa sta se za njim odpravila še Lukec in njegova mama. Tako sta z vlakom prispela v pristaniško mesto Genova, kjer ju je čakal parnik. Tako velikega mesta Lukec ni videl še nikoli in se, še sam ni vedel kdaj, v njem izgubil.
- GenresClassics
94 pages, Hardcover
First published January 1, 2010
1 person is currently reading
20 people want to read
About the author
France Bevk
53 books1 followerBevkov dedek Jakob, ki je bil izobražen, je Francetu že zgodaj vzbudil željo po znanju in pisanju. Ni namreč želel, da bi vnuk imel enako usodo kot on, da bi bil gostač, dninar in čevljar. Leta 1906 je Bevku revija Domači prijatelj objavila črtico Vstajenje.
Po končani osnovni šoli je leta 1907 po priporočilu cerkljanskega dekana Franca Knavsa odšel kot trgovski vajenec v Gorico, kjer je bila v Podgori pripravnica za učiteljišče. S sošolci je sklenil izdajati dijaški literarni list Alfa, ki je izhajal vse dokler zanj niso izvedeli profesorji. Svoje pesmi je pošiljal dijaškemu listu Zora in urednici Domačega prijatelja, Zofki Kveder. Po maturi leta 1913 je učil v vasi Orehek, leta 1916 pa je bil premeščen v Novake nad Cerknem. Leta 1917 so ga vpoklicali v vojsko na vzhodno fronto v Galicijo in Bukovino.
Novembra leta 1918 se je vrnil s fronte. Opustil je učiteljski poklic in leta 1919 postal urednik ljubljanskega Večernega lista. Ko je ta prenehal izhajati, se je odločil za urejanje kulturne rubrike časopisa Slovenec. Ob koncu leta 1920 se je vrnil na Goriško, kjer je prevzel uredništvo Mladine, ki jo je urejal od leta 1921 do leta 1922. Hkrati je svoj čas posvetil gledališču. Vodil je Ljudski oder in režiral. Leta 1921 je postal urednik Goriške straže in Čuka na pal'ci. Leta 1923 pa je postal ravnatelj Narodne knjižnice v Gorici. Zaradi fašizma, ki je čedalje bolj zatiral Slovence na Primorskem, je bil Bevk tudi zaprt. Spomladi leta 1935 je bil skupaj s Francetom Steletom in Josipom Vidmarjem v Španiji. Tam je prijateljeval z Zoranom Mušičem. Leta 1943 je pobegnil iz zapora in postal eden izmed voditeljev narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskem primorju.
Po drugi svetovni vojni je najprej živel v Trstu, nato pa v Ljubljani, kjer je leta 1970 tudi umrl. Prevzel je visoke funkcije, med drugim je bil predsednik skupščine in član SAZU. Prebivalci Nove Gorice so mu postavili spomenik, po njem se imenuje Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica in Osnovna šola Franceta Bevka v Tolminu. Pokopan je v Solkanu.
Po končani osnovni šoli je leta 1907 po priporočilu cerkljanskega dekana Franca Knavsa odšel kot trgovski vajenec v Gorico, kjer je bila v Podgori pripravnica za učiteljišče. S sošolci je sklenil izdajati dijaški literarni list Alfa, ki je izhajal vse dokler zanj niso izvedeli profesorji. Svoje pesmi je pošiljal dijaškemu listu Zora in urednici Domačega prijatelja, Zofki Kveder. Po maturi leta 1913 je učil v vasi Orehek, leta 1916 pa je bil premeščen v Novake nad Cerknem. Leta 1917 so ga vpoklicali v vojsko na vzhodno fronto v Galicijo in Bukovino.
Novembra leta 1918 se je vrnil s fronte. Opustil je učiteljski poklic in leta 1919 postal urednik ljubljanskega Večernega lista. Ko je ta prenehal izhajati, se je odločil za urejanje kulturne rubrike časopisa Slovenec. Ob koncu leta 1920 se je vrnil na Goriško, kjer je prevzel uredništvo Mladine, ki jo je urejal od leta 1921 do leta 1922. Hkrati je svoj čas posvetil gledališču. Vodil je Ljudski oder in režiral. Leta 1921 je postal urednik Goriške straže in Čuka na pal'ci. Leta 1923 pa je postal ravnatelj Narodne knjižnice v Gorici. Zaradi fašizma, ki je čedalje bolj zatiral Slovence na Primorskem, je bil Bevk tudi zaprt. Spomladi leta 1935 je bil skupaj s Francetom Steletom in Josipom Vidmarjem v Španiji. Tam je prijateljeval z Zoranom Mušičem. Leta 1943 je pobegnil iz zapora in postal eden izmed voditeljev narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskem primorju.
Po drugi svetovni vojni je najprej živel v Trstu, nato pa v Ljubljani, kjer je leta 1970 tudi umrl. Prevzel je visoke funkcije, med drugim je bil predsednik skupščine in član SAZU. Prebivalci Nove Gorice so mu postavili spomenik, po njem se imenuje Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica in Osnovna šola Franceta Bevka v Tolminu. Pokopan je v Solkanu.
Ratings & Reviews
Friends & Following
Create a free account to discover what your friends think of this book!
Community Reviews
Displaying 1 of 1 review
March 10, 2016
Very good story talking about a Small Slovenian boy who was imigrating to Amerika with his mother who died on her way.
Remind you of the situation with Syrian migrations.
Recomanded
Remind you of the situation with Syrian migrations.
Recomanded
Displaying 1 of 1 review