What do you think?
Rate this book
Dvoliki
201 pages, Hardcover
Published January 1, 2023
16 people want to read
Ratings & Reviews
Friends & Following
Create a free account to discover what your friends think of this book!
Community Reviews
Displaying 1 - 4 of 4 reviews
Read
February 23, 2024"Zares ni vedno nujno, da so stvari tako obtežene s pomenom"
"Začela se je opravičevati še ona. Sovražim to, kadar trčita dve vljudnostni floskuli, a nobena stran ne popusti. Živa potrata časa in energije"
"Začela se je opravičevati še ona. Sovražim to, kadar trčita dve vljudnostni floskuli, a nobena stran ne popusti. Živa potrata časa in energije"
November 12, 2024
Pri novelah Jedrt Maležič sem res vesel, da sem dialektik in pojmujem svet kot nekaj, kar se neprestano razvija. Ko sem odkril njene novele Težkomentalci (2016), so bile odlične. Njena naslednja zbirka Bojne barve (tudi 2016?) je bila ena najboljših novelesknih zbirk na Slovenskem. Njena zadnja Dvoliki (2023) je najboljša zbirka novel na Slovenskem. Ko pasulj.
Priznam, novel ne berem veliko, sem bralec romanov, domišljam pa si, da če nekje najdem biser, razumem, da gre za biser. Kaj mi je v Dvolikih takega? Da avtorica v kratkih, nekajstranskih sestavih človeka potegne v dano situacijo, popiše temeljni problem, navadno med dvema človekoma ali skupino, pripoved zaostri in jo potem razpusti v trenutku, ki nam omogoča premislek o konkretni situaciji in obenem umestitev te, noveleskne situacije, v neko občejšo človeško izkušnjo.
Mislim, da sem že pri obeh prejšnjih Jedrtinih zbirkah navajal sorodnost z Raymondom Carverjem, ki smo ga v 90. letih zeleni komparativisti navajali kot model postmodernega novelista – in kot takrat tudi danes mislim, da je pri noveli treba zasledovati prav tak slog in naravnanost. Za bolj literarno ustrezno razlago poglejte kar v knjigo, na koncu je odlična spremna beseda. Jaz lahko rečem samo, da sem naravnost navdušen, da Jedrt poznam in cenim tudi v živo, njen neverjetni jezikovni razpon, ostra pamet in božanski smisel za humor, Pas mater!, so nekaj, kar človeku dodaja smisel.
Priznam, novel ne berem veliko, sem bralec romanov, domišljam pa si, da če nekje najdem biser, razumem, da gre za biser. Kaj mi je v Dvolikih takega? Da avtorica v kratkih, nekajstranskih sestavih človeka potegne v dano situacijo, popiše temeljni problem, navadno med dvema človekoma ali skupino, pripoved zaostri in jo potem razpusti v trenutku, ki nam omogoča premislek o konkretni situaciji in obenem umestitev te, noveleskne situacije, v neko občejšo človeško izkušnjo.
Mislim, da sem že pri obeh prejšnjih Jedrtinih zbirkah navajal sorodnost z Raymondom Carverjem, ki smo ga v 90. letih zeleni komparativisti navajali kot model postmodernega novelista – in kot takrat tudi danes mislim, da je pri noveli treba zasledovati prav tak slog in naravnanost. Za bolj literarno ustrezno razlago poglejte kar v knjigo, na koncu je odlična spremna beseda. Jaz lahko rečem samo, da sem naravnost navdušen, da Jedrt poznam in cenim tudi v živo, njen neverjetni jezikovni razpon, ostra pamet in božanski smisel za humor, Pas mater!, so nekaj, kar človeku dodaja smisel.
January 24, 2026
Kratke zgodbe. Kalejdoskop oseb, njihovih usod, njihovih dvoličnosti. Prijetne za branje (tudi ko govorijo o neprijetnih temah in ljudeh), po prebranem pa ne ostane veliko. Zgolj vtis, preblisk, občutje. To je nasploh moj problem s kratkimi zgodbami ...
August 4, 2024
Moje mnenje o knjigi najdete na https://maticpise.com/2024/05/05/dvol...
Displaying 1 - 4 of 4 reviews