Otoček sredi jezera

by Tomi Gračanin

Začetek turistične sezone na majhnem dalmatinskem otoku – poletna kulisa, ki jo vsi poznamo. A med lokalno mladino, ki išče priložnost za zaslužek med sezono, je tudi Ante, največji in edini oboževalec Avsenikove glasbe v Mali Luki.

223 pages, Paperback

Published January 1, 2024

Reviews

[Ajda Naklada · Rating 3 out of 5]

Tomi Gračanin je tekom svoje novinarske kariere večkrat pisal o nadebudnih slovenskih glasbenikih, ki so začutili klic morja in Dalmacije in posneli skladbo ali dve v hrvaškem jeziku in z dalmatinskim melosom. Če dobro pomislimo, ima kakšno takšno skladbo ogromno vidnejših zvezd slovenske zabavne glasbe, pa se to nikomur ne zdi nič kaj čudno. Kako pa bi se nam zdelo, če bi se situacija obrnila in bi Dalmatinec skušal urezati eno po naše?

Ravno to je glavna tema satiričnega romana Otoček sredi jezera. Na malem dalmatinskem otoku Mala Luka živi Ante, ki je med popravljanjem družinskega apartmaja našel kaseto z Avsenikovo glasbo, ki so jo tam pozabili, ali pa kar zanalašč pustili, slovenski turisti. Kljub zastarelem nosilcu je bilo pomembno le to, kar je bilo na njem - Anteja je glasba tako očarala, da je naslednjih več, kot deset let sanjal le o tem, da bi tovrstno muziko lahko ustvarjal tudi sam. In ko se mu vendarle ponudi ta priložnost in z venčkom Avsenikovih skupaj s "provizoriš" Adriatik Oberkreiner ansamblom razburi teraso edinega lokala na otočku, se njegova narodnozabavna dogodivščina šele začne.

Ideja romana se mi je že prvič, ko sem slišala zanj zdela nadvse zabavna in pravzaprav je vprašanje le tega zelo na mestu: zakaj se nam zdi ideja Hrvatov, ki igrajo slovensko narodnozabavno glasbo tako smešna in nesmiselna, na vsaki slovenski veselici pa odmevajo znane dalmatinske skladbe, da niti ne omenjam priljubljenosti klapske acapella glasbe, ki jo radi pojejo slovenski (predvsem) moški pevski sestavi. Slovenci smo do svoje glasbene zapuščine kar precej mačehovski, pa je tudi v realnosti potrebno le malce pogledati čez mejo, da vidimo, kako kvalitetna je lahko in kakšne zvezde so njeni izvajalci, kot npr. Avseniki. Ideja romana je tako čisto resna in primerna za razmislek, všeč pa mi je tudi satiričen duh, v katerem je podana.

Roman se na noben način ne jemlje preveč resno in hitro se sprevrže v komedijo zmešnjav, ki jo igrajo precej karikirani liki. Nasmejali so me prizori, ki se dogajajo le streljaj od mojega doma in to je vsekakor roman, ki ga je najprimerneje brati poleti, da si možgani malce odpočijejo.

[Keti · Rating 4 out of 5]

Luštno in zabavno branje. Sem se nasmejala. Zanimiva ideja za zgodbo o adriatik oberkrajnerjih. V določenih delih rahlo predvidljiva ampak se vseeno lepo bere.

[Mojca Rudolf · Rating 5 out of 5]

Končno sem spet naletela na zabaven in sproščen roman, celo z res nenavadno idejo. Roman, ob katerem se lahko nasmeješ in zabavaš...
Ante živi na nekem dalmatinskem otoku. Pri trinajstih letih v vreči smeti, ki so jo zapustili slovenski turisti, najde kaseto slovenske narodnozabavne glasbe. In to je začetek njegove silne ljubezni do te vrste glasbe. Kaj dalmatinske viže in ostala hrvaška glasba, Avseniki so ta pravi!
Pri petindvajsetih letih mu končno uspe podvig, o katerem je sanjal. Lokalno grupo, ki igra v edini gostilni na otoku, prepriča, da zaigrajo tri slovenske. A ne ve, da bo s tem sprožil res pestro dogajanje...

O vsebini res le toliko. Naj povem, da sem se dostikrat tako vživela v prizore, ki jih šaljivo opisuje avtor, da sem se krohotala na ves glas. Osebno se mi zdi, da je takšnih, zgolj sproščenih knjig, čisto premalo. Kdaj pa kdaj vsi potrebujemo smeh in ne solze. In ta nenavadna ideja o mladem Dalmatincu, ki prepeva Avsenike, je res tista prava, ki mi je sicer tudi privabila solze, a smeha. Prijeten roman, za čisto sprostitev. In čista petica za izvedbo in izvirnost in kar nekaj humorja na račun Slovencev.

[Žiga · Rating 4 out of 5]

Zabaven in izviren roman, ki se poigrava z idejo, kako bi bilo, če bi Dalmatinci igrali slovensko narodnozabavno glasbo. Me res zanima ali se bo to v bližnji prihodnosti res zgodilo😉.

[Tanja Šterman · Rating 5 out of 5]

Navdih za ta roman so bili avtorju številni slovenski glasbeniki, ki so si v želji po zaslužku nadeli umetniško ime in začeli izvajati glasbo z dalmatinskim melosom. Zakaj torej ne bi bilo tudi obratno?
Četica mladih luzerjev z neimenovanega dalmatinskega otoka se pod vodstvom Anteja, ki je že od otroštva navdušen nad slovensko narodnozabavno glasbo, odloči, da bo služila denar s preigravanjem Avsenikovih uspešnic.
Komedija zmešnjav, burleska, ... Na platnici sem prebrala, da Tomi Gračanin med drugim sodeluje z Juretom Godlerjem ... Hja, Godlerjevi romani me niso navdušili - prebrala sem le prvega. Humor je zelo specifična in predvsem zelo osebna zadeva. Moj humor so Douglas Adams, Ben Elton, Stoletnik, ki je zlezel skozi okno ...
... in moj humor je Otoček sredi jezera.

Neizmerno sem se zabavala. Duhovita parodija na zabavnoglasbeni biznis, na 'fukfehtarske kao producente', na klišeje o Slovencih in Dalmatincih, ... Vmes pa tudi malo resnejšega razmisleka o socialni degradiranosti dalmatinskih otokov, brezizhodnosti tamkajšnje mladine, izkoriščanja mladih glasbenikov vsepovsod, pa naj bo to Hrvaška, Slovenija ali Nemčija ...
Upam, da Gračanin še kaj napiše.