Zajtrk prvakinj

by Liu Zakrajšek

Zajtrk prvakinj je knjižni prvenec Liu Zakrajšek, v katerem se s protagonistko odpravljamo na tri različna študentska delovna mesta: v kinematograf, kulturni dom in knjigarno. Ko ne obiskuje predavanj ali dela, preživlja čas v majhni in zatohli podstrešni sobici stanovanja, ki si ga deli z impulzivno in kaotično Vesno ter organizirano in resno Pio. Njihova dinamika se skozi poglavja bolj ali manj dramatično gradi in spet ruši, vse to pa se dogaja na ozadju širših bivanjskih kriz, ki jih doživlja mlajša generacija, ki bo šele vstopila na trg dela – od prekarnosti in previsokih cen nepremičnin do vedno hujše razredne segregacije, osamljenosti in slabega mentalnega zdravja. Mlade osebe v romanu, ki naj bi torej razmišljale o svojih sanjah in prihodnosti, se lahko ukvarjajo kvečjemu s tem, kako zaslužiti za naslednjo najemnino. Roman, ki si navdih za naslov izposoja pri Kurtu Vonnegutu, je subtilna satira sodobnega časa, ki jo nujno potrebujemo. Pa dober tek!

272 pages, Paperback

Published May 24, 2024

Reviews

[Mitja · Rating 5 out of 5]

Prvo polovico knjige sem kar goltal, z največjim veseljem sem ob glavnih junakinjah podoživljal lahkotna študentska leta, cimrovsko življenje in vse pripadajoče dogodivščine. Mislil sem si - to je lahkotno branje. Ta zagon mi je v sredini romana nekoliko upadel, ritem naključnih nedogodkov, povezanih s to in ono študentsko službo, so mi delovali dolgovezno in neangažirano. Vseeno mislim, da je bil ta postopek izbran namenoma za živ oris pripovedovalčine brezizhodne situacije, ki se skozi dni vleče kot senca skozi kafkovski labirint.

Moram priznati, da mi je najprej šel protagonistkin jamrajoči ton nekoliko na živce, hotel sem, da najde pogum, se postavi zase in enkrat končno vse pošlje v tri krasne. Enako velja za Vesno, ki je poniževanja prenašala s pasivnostjo in ob obilni pomoči pijače alkohol. Zbudite se, sem jima govoril! Storita kaj! Zlijta kozarec vina v obraz zdravniku s hišo in bazenom, stresita smeti na pisalno mizo na delovnem mestu! Ampak ne, moja hlepenja po anarhiji so ostala nepotešena.

Ta roman nosi preprosto sporočilo: delavski razred prekark ne more računati na pomoč liberalk. Ne samo, da ne more računati na njihovo pomoč, slednje bodo prve izkoriščale z nasmehom na obrazu in utrjevale status quo. Kakor pravilno ugotovi profesor Marinšek je življenje polno kontradikcij. Ker so “uspešni” liberalci v tem romanu večinoma ženski liki, je ta kontradikcija še toliko bolj poudarjena. Najprej si eksploativen liberalec, pripadnik priveligiranega srednjega razreda, šele nato si ženska, ki se zavzema za wokeness in enakost med spoloma.

Kam naj se torej obrne izkoriščana študentarija, delavke, ki poskušajo difundirati v višje družbene sloje? K družinskim članom, ki imajo duševne bolezni in so sami bolj potrebni pomoči? K staršem, ki razdajo vse svoje pohištvo in niso v stiku z realnostjo? K umetnosti, ki naj jih bo odrešila? V nebrzdano popivanje in samouničenje? Tukaj avtorica ponudi tri odgovore:

1.) Lahko se ukloniš igri. Lahko se bogato poročiš, zavržeš svojo umetniško moč in se tako preobraziš v pripadnico malomeščanstva (Vesna, ki samsonsko ostriže lase, s tem tudi svojo kreativnost in postane pripadnica srednjega razreda);

2.) Lahko se začneš ukvarjati z lastnimi težavami, samozdravljenjem. Lahko delaš na sebi, hodiš na terapijo, se zopet srečaš s svojimi prvinskimi strastmi (Pia, ki se loti končanja študija);

3.) Odprtost, ki išče pot med enim in drugim, v modrosti starega profesorja (čeprav je bel cis moški!), v njegovih toplih pogledih in iskrenih nasvetih. Ni jasno, kam se bo podala protagonistka, ampak privid zadnjega prizora nam daje upanje, da bo skozi prijateljstvo našla pot naprej.

Morda bi si želel več odločnosti v dejanjih protagonistke. Morda pa me jezi samo lasten odsev v ogledalu, ki mi ga nastavlja roman. Ker te iste odločnosti, potrebne, da bi ustrezno naslovil obstoječe družbene kontradikcije, ne znam poiskati v sebi.

[Aljoša Harlamov · Rating 3 out of 5]

Doživel sem izredno zanimivo potovanje med branjem tega romana. V začetku se mi je zdelo, da so liki treh cimer precej klišejsko postavljeni, ampak nekje na sredini ugotoviš, da je to morda tudi ena od poant oziroma veliki trik te zgodbe - pripovedovalka morda pač ni najboljša opazovalka ljudi. Zato pa je toliko boljša opazovalka avtorica, ki na koncu zlasti Vesno in pripovedovalko, deloma tudi Pio izriše življenjsko in večplastno. So pa že ves čas prepričljivo orisani številni stranski liki - bratje in sestre, ki jih je življenje v poznem kapitalizmu spravilo v postelje in na kavče. Depra kot zajtrk prvakinj in kot generacijska bolezen. Bolezen generacije, ki se kot prva zaveda, da je njihovo študentsko življenje cimrov, ki komaj zberejo za najemnino, zelo verjetno njihovo stalno stanje. Zato je cimra/cimer najpomembnejša oseba v njihovem življenju, hkrati najboljša prijateljica in partnerica. Kar mu lahko očitam, je nekoliko črno-bela podoba nekaterih likov: npr. privilegirancev Vala in Nataše, ki sta na trenutek že preveč karikirana negativca; in profesorja Marinška, ki je pa, obratno, včasih kar karikirano razumevajoč in dober, čeprav v resnici ni nič manj privilegiran in omejen. Pa seveda nekoliko preveč čist konec (junakinja najde pogum in se postavi zase, čeprav se ni za kaj postaviti, saj službe pač rabi in jih npr. ne more kar tako odpovedati, ker si "zasluži" (malomeščanski) dopust na morju), naj se to sliši še tako čudno za roman z odprtim koncem. Sicer pa eden najbolj suverenih in premišljenih prvencev, kar sem jih prebral. Zasluži si tri zvezdice in pol, kar je moja ocena za knjigo, ki izstopa, ki jo močno priporočam v branje in ki jo bom najbrž tudi sam še kdaj prebral. Mogoče že naslednjega junija, ko bom izbiral svojega favorita za kresnika.

[Blazz J · Rating 5 out of 5]

5/5. Roman, v katerem se lahko prepozna večina sočasnih ljubljanskih študentov humanističnih smeri, ki se morajo za dnevno preživetje "prostočasit" z delom na večih koncih. Junakinja se vam je zdela znana - zagotovo ste jo (Ljubljančani) srečali v knjigarni, ko vam je priporočala najboljše poletno branje, v kinu vam je odtrgala vstopnico in vas popeljala do sedeža, v neki kulturni stavbi pa ste pri njej odložili plašč, ob pavzah pa je na pultu "gulila" skripto za izpit. Starejša generacija bi lahko z romanom (končno) uzrla tegobe dandanašnje študentske populacije v prestolnici, v kateri še svoje stereotipne podobe ne morejo več igrati...

[Liza · Rating 5 out of 5]

4.5 ★ rounded up because art imitates life (tragikomično)

[Nina Pernina · Rating 5 out of 5]

Zgodba, v kateri se zgodi zelo malo, pa vendar se zgodi veliko. To je zgodba o odnosih. Sveže branje in ogromno zabavnih dialogov. Da samo z enim dialogom, dvovrstičnim, pokažeš, kako je nek lik kreten, imaš talent za pisanje. Liu Zakrajšek je dejansko vse karakterje, pa naj so to glavni ali stranski, zadela v nulo. Sveže je tudi to, da v zgodbi ne rabimo vedno ljubezenskih zapletov, v tej knjigi je prijateljstvo na prvem mestu.
Vsekakor nad povprečjem za prvenec, kar pa manjka, verjamem, da bo pisateljica pridobila skozi kilometrino življenja in pisanja.

[Urška · Rating 5 out of 5]

dogaja se v Ljubljani na lokacijah, ki jih sama živim in so del mojga vsakdana. med branjem sm mela občutek, da sm del te zgodbe. da sm tam. totalno me je povleklo not.

odlična knjiga. odlična. ✨

[Tanja Šterman · Rating 4 out of 5]

Vonnegutovega Zajtrka prvakov nisem brala. Tako mi je verjetno kakšna konotacija ušla, čeprav je nekaj malega v romanu razloženo.

Zajtrk prvakinj je roman o mladih ženskah danes. Študentkah, umetnicah, delavkah, podnajemnicah, ... Odvija se precej počasi in se izgublja v vsakodnevnih banalnostih. Tako kot se izgubljajo motivacije in talenti teh deklet. Na drugi strani spoznamo ne dosti starejši ženski, ki jima je uspelo (lastnica knjigarne ter znana pisateljica in lastnica stanovanja, kjer živijo tri glavne junakinje). Ti ženski sta v čisto svojem svetu in ne moreta razumeti mladih, neprivilegiranih.

Glavna protagonistka je precej pasivna, trudi se ustreči drugim in pri tem pozablja nase. Da lahko študira in si plačuje najemnino za stanovanje, ki ga deli še z dvema dekletoma, ima tri različne službe.
Do kdaj bo dovolila, da drugi pometajo z njo? Se bo kdaj postavila sama zase?

Dobro branje o današnji družbi, le na trenutke se mi je malo vleklo. Tako kot se verjetno tudi junakinje občasno dolgočasijo v svoji brezizhodnosti.

[Lara · Rating 4 out of 5]

Že ko se je ta knjiga prvič pojavila na mojem Goodreads feed-u, me je po vsebini, pa tudi po tem, kar sem o njej utegnila prebrati, nemudoma pritegnila, in tudi po tem, ko mi je prišla pod roke, je tokom minulega vikenda nisem spustila iz rok.

Takoj na začetku romana smo takoj vrženi v presečišče konfliktnih družinskih in cimerskih odnosov, nadutih modelov s filofaksa, kaotičnega urnika, oderuških najemnin in brezobzirnih bitches v obliki najemodajalk ter šefic (tipi na položajih avtoritete so sicer prikazani v malo lepši luči), med katerimi navigira glavna junakinja in ki se počasi, nato pa zelo hitro, odvija tudi vse do končnega nabora razpletov.

Odnosi v romanu so napisani živo in prepričljivo, kar s kakšno izjemo velja tudi za like in dialoge, a kar je bilo meni najbolj blizu, je bilo intimno doživljanje glavne junakinje, vključno z marsikomu ne tako zelo tujimi replikami, ki ostanejo neizgovorjene - k sreči to ne velja čisto za vse.

[Hanč · Rating 4 out of 5]

vedno je nekaj z ljudmi <3

[Nia · Rating 4 out of 5]

"Beseda ne je beseda v slovenskem slovarju."

[Teja · Rating 5 out of 5]

zelooooo priporocam vsem studentom in ljudem, k majo kej za povedat cez studente in njihovo delavnostjo. protagonistka poskusa prezivet osebno, financno in stanovanjsko krizo ter osebke, ki te kot bralca tolk razjezijo, da te prime zalucat knjigo v steno. ce bi lahko bla oseba v romanu bi protagonistki castila en dolg vikend v toplicah. roman je ful hitro berljiv, protagonistka, ceprov na zacetku ne zgleda, dozivi fuuul ganljiv trenutek na samem koncu (no spoilers, ceprav mal) in v bralcu tudi vzpodbudi mal motivacije, da se vcasih v zivljenju splaca postavit zase in kdaj komu kaj zabrusit nazaj, tud ce s tem ogrozis kaksno izmed svojih stevilnih stabilnosti v zivljenju, na katere se opiramo, ampak se pa vsaj postavis zase kot osebo, ki si tud zasluzi neko spostovanje. ful kul kul knjiga

[Brina · Rating 4 out of 5]

cisto vsak potrebuje to knjigo.

[Ana · Rating 4 out of 5]

4.5⭐️

[Julija · Rating 5 out of 5]

Super roman o življenju mladih. Priporočam v branje vsem, ki mislijo, da so mladi danes razvajeni in da v Sloveniji “vse štima”. Bere se izredno lahkotno, čeprav je tema romana vse prej kot lahkotna. Komaj čakam na naslednje delo avtorice. Definitivno novo ime na slovenski literarni sceni, ki mu je vredno slediti.

[Simon · Rating 5 out of 5]

a po vseh prasicah in luzerkah res rabimo še eno zgodbo o ljubljanski mladi prekarni kulturno-humanistični sceni? liu je uspelo dokazat, da ja!

svoje karakterje zgradi postopoma, tako da sploh ne opaziš, kok resnični postanejo in kako jih začenjaš met rad - dokler ne prideš proti koncu knjige, ko te par interakcij in dialogov emotionally res zadane.

še posebej to velja za protagonistko, ki je moj favourite character in a long time. imo zgodbi ful doda njena naracija, ki zadane nek sweet spot med rahlo ironičnim opazovanjem, iskrenimi čustvenimi priznanji in gen-zjevskim tokom misli, ki ga vsake tok časa distractajo ali težka eksistencialna vprašanja alpa najbolj banalne zadevice, pogosto v istem odstavku.

poleg te generacijske perspektive zajtrk prvakinj preseže svoje žanrske predhodnice tudi pri svoji predstavitvi neenakosti skozi razred in razmerjem med razredom in spolom, postavljeno v slovenski kontekst, kjer se vsi poznamo, kar doda sistemom neenakosti še eno dodatno dimenzijo.

res kul kul kul prvenec in tok recommended!

[Tara · Rating 5 out of 5]

Zajtrk prvakinj me je popeljal naravnost nazaj v moja študentska leta in mi hkrati ponudil okno v svet mnogih mojih prijateljic in prijateljev, ki so se s težavo prebijali iz meseca v mesec in mnoge službe usklajevali s študijem. Odličen roman, v katerem se ne zgodi veliko, vendar mu vseeno uspe vsakdanje življenje mladih prikazati na zelo bogat način. Čestitke Liu!

[tjaša · Rating 5 out of 5]

Zelo prijetno branje, ful sem uzivala in ful je slo hitro. Obcutek mam da so mi vse te junakinje, ki nastopajo v knjigi, poznane in blizu <3

[Lencica · Rating 4 out of 5]

Kida. Na nivoju in zelo aktualen za ljubljansko alt smetana sceno. Na sredini sem mislila popizdit ce bo se kr naprej samo hodla delat in se pritozevala nad tem kako jo zivcira zivljenje s cimri. To se je vleklo ampak potem se je vse zelo lepo povezalo in razpletlo. Ne bit rastlince, bodimo carice kot pia.

[Nace Bola · Rating 5 out of 5]

epsko

[Tanja · Rating 4 out of 5]

Nagrajeni prvenec zelo mlade avtorice Liu Zakrajšek (1998) je zanimivo in dokaj zrelo branje. Privlačnost romana je vpogled v življenje milenijcev, generacije, ki trenutno prihaja do opolnomočenja, saj so milenijci zdaj stari okrog trideset let, torej na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči. Obenem je to generacija, ki vzbuja veliko vprašanj. Če je bila zadnja generacija, ki je prinašala v družbo velike spremembe bumerji, pa se zdi, da s svojo drugačnostjo zdaj to počnejo prav milenijci, ki vstopajo v zrelo dobo, po eni strani z izkušnjo totalnega blagostanja (razvajenosti) v otroštvu, po drugi pa z izkušnjo epidemije covida in soočenja s propadanjem občutka varnosti, ki nam ga je dajala naša civilizacija. Priznam, da me literatura, ki jo pišejo zelo mladi avtorji in avtorice zanima tudi s tega vidika.
Liu Zakrajšek ima izjemen občutek za opisovanje detajlov in ambientov. S posebno občutljivostjo se loteva tudi opisovanja svojih likov, nihče ni opisan površinsko, papirnato. Avtorica z izjemno empatijo opazuje svet okrog sebe in ga skuša osmisliti, razumeti. Njena pripoved je ganljiva brez sentimentalnosti. Prvoosebna pripovedovalka se skuša osamosvojiti od svoje primarne družine, za kar mora plačevati visoko ceno. Najemnina za sobo v stanovanju, ki ga deli z dvema sostanovalkama, je visoka, zato mora poleg študija opravljati še tri dodatne študentske zaposlitve. Skozi odnos med tremi sostanovalkami se razkrivajo bivalni in delovni pogoji treh mladenk. Pomanjkljivost romana je po mojem preveč ponavljanja enih in istih ugotovitev o zlorabah nadrejenih, najemodajalcev itd. Po drugi strani pa ta ponavljajoči ritem vedno enakih krivic in zlorab ustvari občutek uničujočega ritma, ki prvoosebno pripovedovalko spremlja na njeni poti. Protagonistka se, tako kot številni drugi liki v podobnem položaju, sooča tako s fizično kot psihično preizčrpanostjo. Ko jo spremljamo skozi zgodbo, ves čas trepetamo, da ne bo zdrsnila v eno ali drugo bolezen. Čustvene in psihične motnje so del vsakdanjika. Celo slikarka Vesna, ki jo protagonistka vidi kot edino osebo v okolici, ki obvladuje življenje in zato hoče biti njena najboljša prijateljica, se navsezadnje izkaže za ranjeno osebo, ki izgine iz protagonistkinega življenja, ko je nekega dne vsega preveč. Roman se zaključi z nedefinirano Vesnino vrnitvijo, potem, ko protagonistki nekako uspe življenje spraviti v red, oziroma sprejeti svojo realnost.
Podobno kot v kultnem romanu Na cesti Jacka Keruacka, se zgodba odvija skozi prijateljski odnos, ki temelji na mladostniškem idealiziranju na prvi pogled frajerske, v resnici pa ranjene in motene osebe. Opuščanje idealiziranja prijateljice Vesne in dozorevanje v osebo, ki zmore sprejemati prijateljico tudi v njeni šibkosti (z ostriženimi lasmi), je proces odraščanja, ki ga Liu Zakrajšek izpelje dokaj prefinjeno in spretno.
Zagotovo avtorica, ki veliko obeta. Roman sem prebrala z užitkom.

[Paskal · Rating 5 out of 5]

🇸🇮 (slovensko zgoraj) // 🇬🇧 (english below)

4.75⭐️

----
🇸🇮

Ta roman ti da misliti misli, ki s teboj ostanejo še dolgo za tem, ko knjigo zapreš.

Razkriva mnoge problematike mladih v trenutni Sloveniji. Koordiniranje študija in študentskega dela, najpogosteje za minimalno urno postavko. Življenje s cimrami in vso 'prtljago', ki jo prinesejo s seboj. Iskanje najemniških stanovanj, katerih cene nenehno rastejo v nebo, mnogi najemodajalci pa spominjajo na diktatorje in od najemnikov ne zahtevajo le visokih zneskov denarja, temveč tudi osebno svobodo. Dotakne pa se tudi mnogih duševnih težav, ki se še kako hitro razvijejo, ko nam je sistemsko odvzeta možnost za pristno, srečno življenje.

Vmes so me sicer zmotile kakšne narečne ali slengovske besede, vendar jih na srečo ni bilo veliko (je pa zato tistih nekaj toliko bolj izstopalo in za trenutek uničilo tok branja).

Ta knjiga me je marsikdaj razburila, saj je odlično opisala realnost mladih odraslih, ki si skušajo ustvariti boljšo prihodnost, vendar jim sistem nenehno meče različna polena pod noge. Istočasno pa me je - začuda - pomirila, saj je zelo pogosto odlično opisala točno to, kar opažam in čutim tudi sama. Zahvaljujoč tej knjigi se ne počutim več toliko sama. Počutim se slišano in razumljeno.

----
🇬🇧

This novel makes you think thoughts that stay with you long after you close the book.

It reveals many issues young people face in present-day Slovenia: balancing studies and student work, often for a minimal hourly wage; living with roommates and all the ‘baggage’ they bring; searching for rental apartments, whose prices are constantly skyrocketing, while many landlords resemble dictators, demanding not only high sums of money but also their tenants' personal freedom. It also touches on various mental health struggles that quickly develop when the system systematically deprives us of the possibility of a genuine, happy life.

At times, I was slightly bothered by some dialect or slang words, but fortunately, there weren’t too many (though the few that did appear stood out even more and momentarily disrupted the reading flow).

This book often made me angry, as it brilliantly portrayed the reality of young adults striving for a better future while the system keeps throwing obstacles in their way. At the same time—surprisingly—it also comforted me, as it frequently captured exactly what I observe and feel myself. Thanks to this book, I don’t feel as alone anymore. I feel heard and understood.

[Katarina · Rating 5 out of 5]

Vsi dialogi z delo- in najemodajalci; vse bedarije, ki jih človek sliši kot študent, še posebej pa kot najemnik v 9. krogu pekla aka v Ljubljani, so pre-resnične in pre-relatable in avtorici jih je uspelo zapisati z res dobro mero pronicljivosti in satire. Čeprav verjetno niti niso satira. Kakorkoli. Liki so kompleksni, prepričljivi in predvsem življenjski in dejansko jih večino srečaš in nekatere tudi (žal?) dodobra spoznaš v svojih dvajsetih. Protagonistki njene pasivnosti sploh nisem mogla zameriti; pri treh službah in faksu mora človek najprej običajno doživeti konkreten breakdown/burnout preden lahko vse nekam pošlje. In kljub temu, da je na trenutke res fucking bleak, je v besedilu čutiti veliko skrbi, za druge in zase. Amo totale.

[mo · Rating 4 out of 5]

Sprva me je roman malce odbil, saj mi slog nekako ni bil po godu; preveč kratkih in odrezavih povedi. A ko si avtorica nato pusti malo več prostora za razvijanje svojih idej, potem pa zadane v polno. Res dobro je, za moje pojme, zaobjela tegobe zilenijske generacije: prekarnost, duševne stistke, osamljenost, krize identitete, stanovanjska problematika. Sploh mi je všeč, da je poudarek na prijateljstvu med dekleti in sestrskih odnosih, kompleksnostih le-teh in obenem tudi hinavščina, ki so jo, na žalost, sposobne nekatere starejše ženske, za katere smo upale, da bodo naše mentorice in zaščitnice. Zasluženo tale knjiga leti s polic knjižnice vsakič, ko se kakšen izvod sprosti.

[Lucija Pečlin · Rating 4 out of 5]

Knjiga, ki zadane kar malo preblizu doma. Spomni na študentska leta in predvsem na tiste manj prijetne dele takratnega življenja. Sicer pa sem si morda v knjigi vseeno želela kakšnega lepega trenutka več. Vse skupaj res malo preveč "zamori".

[Simon Popek · Rating 4 out of 5]

3,5 ⭐️

[emma · Rating 4 out of 5]

4,5/5 ⭐️
i hate you val 😘

[JRina · Rating 4 out of 5]

4.25

[Mojca Petaros · Rating 5 out of 5]

Mene ta roman spominja na Sally Rooney precej bolj od romana Katarine Gomboc Čeh (in mi je bil tudi precej bolj všeč tako od Normalnih ljudi kot od Nihče nikogar ne spozna).

[David Heredero · Rating 4 out of 5]

"Pozabi svobodo, če nimaš keša. Saj je super, če si kakor Karmen, ki so ji starši na faksu takoj kupili garsonjero v centru. Kaj pa naj vsi mi drugi?"

[Urša Menart · Rating 3 out of 5]

Sej realno bolj ⭐3,5, na koncu se kr fajn sestavi.