Pesniški prvenec Anje Grmovšek Drab Prepovedani položaj simbolično združuje dve avtoričini veliki ljubezni: poezijo in nogomet. Najlepša igra na svetu se sicer pojavi že v naslovu zbirke, ki označuje eno izmed najbolj kompleksnih nogometnih pravil, potem pa je na prvi in drugi polčas razdeljena še vsebina. A kar se zgodi vmes, ni le igra, temveč življenje. Avtorica je izjemno senzibilna opazovalka ljudi in odnosov, ki se pletejo med njimi. S posebno mehkobo riše prizore, ki jih prej analizira z natančnostjo zagretega komentatorja ob še posebej blesteči akciji. In saj veste, kaj radi rečejo ob kakem atraktivnem zadetku – prava poezija. Kdo so torej zmagovalci in kdo poraženci? Se je tekma sploh končala? Je to sploh pomembno?
Anja Grmovšek Drab (1993) je urednica evropske pesniške platforme Versopolis in urednica portala AirBeletrina. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je magistrirala iz sodobne slovenske poezije. Leta 2024 je pri založbi LUD Literatura izšel njen pesniški prvenec Prepovedani položaj.
pomislim da čas ko sva skupaj odteka v povsem nepredvidijivem ritmu veliko močneje mnogo prehitro
prisluškujem globokemu dihanju ki se razliva med tvojima rahlo priprtima ustnicama in si zaželim da bi v tistem trenutku lahko vstopila v tvoje sanje ti zaupala kako srhljiva se mi zdi navezanost ki me priklepa nate
Nekatere pesmi, zlasti v prvem delu, so strukturno in motivno precej predvidljive in tipične za postzupanovsko slovensko poezijo: poetizirajo običajno, malo realnost vsakdanjika slehernika, na koncu pa obvezno sledi nepredvidljiv preobrat - obzervacija, ki naj bi se izmaknila dotedanjemu razpoloženju in ga (retrospektivno) postavila v novo luč. Potem pa je v zbirki tam šest ali osem preprosto odličnih pesmi. Domnevam, da so te tudi najbolj intimne, ker so navadno postavljene v domače okolje, med bližnje. Tam vzdušje, ki ga lirski subjekt postavi na začetku, zdrži do konca, ki učinkovito postavi piko ali razširi pogled. So male zgodbe, ki odmevajo tudi v bralcih. Tam se zdi tudi jezik najbolj koncizen, ekonomičen, brez pretiranih književnih ali retoričnih struktur, zareže. K tem pesmim se bom po mojem še večkrat vrnil. Zanimivo, med te odlične pesmi spadajo skoraj vse z nogometnimi metaforami, tako da se ob naslovu zdi, da so še toliko bolj ključne za zbirko. Moji absolutni favoritinji sta "dortmund in domžale" in "prepovedani položaj"; nekaj tako domačnega in na nesentimentalen, preprost način lepega je v njih.