𝐏𝐨𝐭𝐨𝐩𝐢𝐬: Knjiga v celoti sledi programu potovanja po Skandinaviji, ki se je dejansko zgodilo julija 2023. Vse znamenitosti, ogledi, muzeji, kraji in zgodovina so resnični.
𝐊𝐫𝐢𝐦𝐢𝐧𝐚𝐥𝐤𝐚: Vse osebe (razen dveh) so popolnoma izmišljene, prav tako dogajanje med njimi, saj se zgodi umor. Toda, če v klasičnih kriminalkah sledimo temu, kdo je morilec, vas v tej knjigi čaka še ena uganka – kdo je žrtev? Boste odkrili pravi motiv za umor? Boste našli morilca in odkrili, kdo je pravzaprav umrl?
Pisateljica. In bralka. Rada imam drugačne zgodbe. Pišem drugačne knjige. Vsaka je samosvoja, vsaka posebna. Ste vedeli, da ima ena od mojih knjig kar dva konca? Da ima ena namesto naslovov poglavij horoskope? Da v eni od knjig glavna junakinja potuje skozi čas in se znajde v kar nekaj od svetovnih katastrof; med drugim doživi tudi potres v Ljubljani. Da izumim izraz revnomanija in ga pojasnim? Ter se v ZMENIKIH pogovarjam z Ivanom Cankarjem?
Po vzoru tujih avtorjev, tokrat čisto prvič izkoriščam priliko, da ocenim svoje lastno delo. Pa ne vsebine: za to boste poskrbeli bralci. Ampak: moram, res moram tokrat oceniti svoje pisanje. To, da mi je uspelo napisati prvo slovensko potopisno kriminalko in pa to, da je bilo tokratno pisanje največji užitek. Kljub 23-im prej izdanimi knjigami, pa je bila prav ta ideja tako zelo nenavadna, pisanje pa izjemno tekoče. Niti enkrat se me ni polotila pisateljska blokada; še več: dogajanje v moji glavi je tako zelo prehitevalo, da sem komaj dovolj hitro pisala, to, kar sem videla. Zaključna poglavja so bila v meni zapisana že skoraj ob ideji, ki se me je polotila že nekje drugi dan potovanja. Ostalo je šlo kot po maslu, le da sem se ob pisanju prizorov tokrat neskončno zabavala, večkrat pa tudi nasmejala.... Moji junaki so se mi neskončno priljubili, od prvega do zadnjega, a še dobro, da sem že vnaprej vedela, kdo bo morilec in kdo... žrtev. Zato torej čista petica za pisanje te zelo posebne in drugačne knjige, prvem tovrstnem podžanru kriminalke pravzaprav pri nas. Dvomim, da bo takšna ideja, ki bi jo lahko tako z lahkoto zapisala, še kdaj prišla.
Kdo bi si mislil, da se lahko potovanje sprevrže v nesrečo ali ...umor.
Avtorici gredo pohvale za izvirnost, saj spretno povezuje potopis in zgodbe potujočih oseb. Kar se tiče potopisa, me ob vseh očarljivih opisih mest, narave in znamenitosti Skandinavija sedaj le še bolj mika. Ves čas sem imela občutek, da se tudi sama peljem v avtobusu in zrem skozi okno.
Osebe v zgodbi so zelo raznolike in njihove skrivnosti so bolj temačnejše od njihovega zlaganega videza. Pod površino slutimo, da vsak posameznik nekaj skriva in zato razreševanje umora niti najmanj ni enostavno.
Skratka, knjiga je zelo berljiva in posebna na res dober način.
Odlični opisi karakterjev in povezav med osebami. Čudovita predstavitev krajev, po katerih potujejo, si kar želim popotovati po teh krajih. Hkrati pa skozi celotno zgodbo napeto čakaš, kdo je žrtev in kdo morilec. Še ena odlična knjiga Mojce Rudolf!
"Še dobro, da se je zgodilo na poti nazaj in ne tja."
📖 Lep dan za umor, Mojca Rudolf
Nastanek te knjige sem uspela spremljati preko objav avtorice na družabnih omrežjih - od ideje, do zamisli za naslovnico, junakov. In tudi tale "hudomušna" naslovnica in zgodba me je pritegnila k branju knjige. Priznam, da Irske serije nisem brala do konca, ker me ni pritegnila, teji knjigi pa takoj dam 5 ⭐⭐⭐ ⭐⭐. Čeprav je kriminalka, je taka lahkotna, s toliko različnimi karakterji in prigodami, da je postala lahko branje. Vsi junaki so na avtobusnem potovanju po Skandinaviji, skoraj vsak potnik ima pa neke zamere do drugega potnika in željo po maščevanju (ter morebitnem umoru). Do umora pride v prvem poglavju, a bralec skoraj do konca ne izve, kdo je žrtev in kdo morilec. In pohvale avtorici za še eno fajn potezo, sem šla kmalu po začetku pokukati na zadnji dve poglavji, ki mi nista ničesar razkrili! Tako da nisem vedela "razpleta" vse do končnega branja.
Del knjige so seveda tudi opisi pokrajin, kjer se trenutno nahajajo. Realistično! (Sama imam že od mladosti željo, da grem z avtobusom po antični Grčiji - in ravno tako verjetno- ogromno vožnje, omejen čas ogledov, različna prenočišča...).
In še ena fajn zadeva - avtorica se v knjigi večkrat pošali na svoj račun in vplete v zgodbo tudi naslove svojih prejšnjih del. Super opravljeno!
Čudovit prehod po Skandinaviji, začinjen z zanimivimi zgodbami popotnikov, saj vsak nosi svoje skrivnosti. Kdo pravzaprav umre in kdo je morilec? Do zadnjega ne boste izvedeli 😊
Mojca Rudolf je nadvse plodovita pisateljica in tudi samozaložnica, saj je knjiga z naslovom "Lep dan za umor" že njena kar štiriindvajseta po vrsti. Njeno ustvarjalno pero seže od otroške do mladinske in odrasle literature, a tokrat se je lotila nečesa povsem novega in osupljivega. Avtorica uspešne serije "Temačna skrivnost Irske", kjer skozi žanr psihološkega trilerja razkriva zgodovino in skrivnosti Irske, nas zdaj popelje na povsem novo popotovanje. "Lep dan za umor" je delo, ki je odprlo vrata čisto novemu podžanru kriminalnega romana – potopisni kriminalki, kakršne v Sloveniji še nismo doživeli.
Z vsakim stavkom nas tako slikovito popelje v srce Skandinavije, da imamo občutek, kot da sami hodimo po njenih severnih deželah. Jezik je čudovit, zgodba napeta in se bere kot veter, ki nosi napetost od strani do strani.
Brezkompromisno nam razkriva, kam lahko ljudi pripeljejo odvisnosti, pomanjkanje komunikacije in nerazrešeni odnosi. Ko se že zdi, da bodo protagonisti za vedno ostali ujeti v svojih temnih sencah, izkušena pisateljica v zadnji tretjini knjige izvede mojstrski preobrat. Dramatičen zasuk v zgodbi nam jasno sporoča, da so »negativne« izkušnje ključne za osebno rast.
Tisti pa, ki svojih težav ne priznajo in ne razrešujejo ali se jim celo skušajo na tak ali drugačen način izogniti, kot v knjigi morilec ali morilka, se soočajo z vedno težjimi preizkušnjami.
Knjiga očara že na prvi pogled s svojo privlačno naslovnico, a prava bogastva se skrivajo v njeni notranjosti. Opremljena je z lepimi fotografijami s potovanja po Skandinaviji, ki se je dejansko zgodilo leta 2023. Vsaka znamenitost, ogled, muzej, kraj in košček zgodovine je resničen, kar dodaja dodatno dimenzijo avtentičnosti. Z liki pa je povsem drugače – fikcija in resničnost se prepletata v čarobno tkanino zgodbe.
Obstaja jasna vzporednica med trilogijo o Irski in novo potopisno kriminalko. V obeh delih nam pisateljica prikaže ne le značilnosti in lepoto dežel, temveč tudi njihove ljudi v vsej njihovi zapletenosti in skrivnostnosti.
"Lep dan za umor" je knjiga, za katero bi bilo dobro, da jo preberete. Mojca Rudolf s svojo mojstrsko pripovedjo in inovativnim podžanrom potopisne kriminalke znova dokazuje, da je ena izmed najboljših slovenskih pisateljic današnjega časa. Priporočam jo vsem, ki si želijo napetega branja, ki vas ne bo le držalo na robu sedeža, ampak vas bo tudi popeljalo na nepozabno popotovanje po Skandinaviji.
This one was good and needs to get translated so more people can read it ;)
It's about travelling and real places centered around a holiday that the author took with her husband going all over Scandinavia for two weeks. The holiday was real, the places they visited were real but no murder ever happened.
At the beginning of the book we see someone being murdered but we don't know who the victim is and we don't know who the killer is. We then follow the group of the tourists as they explore around various countries and places and each one seems suspicious as each one carries around their own dark demons giving them the reason to kill someone in a group.
Overall a great read I enjoyed, but then again I enjoyed everything I've read so far by this author :D
Predvsem je zanimiv žanr, gre namreč za potopisno kriminalko. Skupina Slovencev z avtobusom potuje po Skandinaviji in zadnji dan na Poljskem pride do smrti – ne vedo, je bila nesreča ali umor? Zelo všečni so opisi mest, kjer so se ustavili in zelo zanimivi so potniki, vsak zase, zelo raznoliki liki (no take vodičke si ne bi ravno želela) Nekateri komentarji (in imena) me spominjajo na druge generacije ;) Je zanimivo branje, le časovnica na koncu me je malce zmedla. Super plažno branje, ker ni ravno nek lahkoten romanček, ampak boste zraven še malo razmišljali. Drugače pa, tale žanr bi se lahko nadaljeval, ker je dober! Priporočam.
Čudovito. Knjiga me je popolnoma prevzela. Izvedela sem ogromno dejstev o nordijskih državah. Mojca vedno dobro preuči temo o kateri piše. Ponavadi mi ni všeč, kjer je veliko likov v zgodbi. Tu se pa pojavijo zabavni priimki, osebe so med seboj povezane in skozi zgodbo odkrivamo kdo je morilec in kdo je žrtev. Čudovit preplet likov, zgodovinskih dejstev in všeč mi je, da se pojavita tudi dva lika, ki nista izmišljena. Vsekakor priporočam branje te knjige.
Zabavno in zanimivo. Super opisi krajev in zanimivosti v Skandinaviji, obogateni tudi s fotografijami. Dobro izdelani karakterji (jih je pa veliko in na začetku sem se kar vračala k seznamu vseh potnikov, ki je predstavljen v uvodu knjige). Ne gre za klasično kriminalko, ne opisuje krvavih prizorov, poleg opisov potovanja veliko časa posveti razmišljanju posameznih potnikov in njihove zgodbe dajo tudi bralcu malo misliti. Nekaj novega, svežega, vsekakor vredno branja.
Luštno enodnevno branje s super opisi skandinavskih poti in mest. Tudi nekaj novega sem izvedela. Slog pisanja mi je ustrezal. Malo za lase so mi bile privlečene določene osebne zgodbe in motivi junakov, ki so se odločili za to potovanje vse do Nordkappa. Konec je neobičajen v primerjavi z drugimi knjigami in se še odločam, ali mi je všeč ali ne. Je pa to moje prvo branje te avtorice in z veseljem bom prebrala še kakšno delo.
Zanimiva knjiga, domiselno zastavljeni liki. Predvsem všečno opisovanje poti in znamenitosti. Skozi vso knjigo razmišljaš kdo je žrtev in kdo morilec. In najboljše je to, da do razpleta nisem imela pojma.
Zabavna kriminalka v katrri se ves čas sprašuješ kdo je koga. A na koncu ugotoviš, da za vsako rit raste šiba. Sem kar sedela na avtobusu poleg in potovala.
Po branju knjige Lep dan za umor me je kar prevzelo potovalno vzdušje, sem si kar zaželela, da bi se tudi sama odpravila na krasno potovanje po Skandinaviji (seveda brez dodatka umora). Ideja zgodbe se mi zdi zelo izvirna in dobro izpeljana. Zgodbe potnikov so zanimive, vsak od njih skriva svojo skrivnost in nosi svojo zamero.
Do konca nisem bila prepričana, kdo bo postal žrtev in kdo morilec, kar je zgodbi dalo dodatno napetost. Všeč mi je bilo tudi, da čeprav Polde ni prišel do svoje prave policijske preiskave, je na koncu vseeno posredovala karma in poskrbela za usodo morilke. Po drugi strani ji niti nisem mogla povsem zameriti tega, kar je storila, njeno dejanje je bilo očitno dejanje v afektu, rezultat vsega, kar se je v njej nabiralo skozi leta in izbruhnilo prav na dopustu. Gre za zanimivo, napeto in hkrati čustveno zgodbo, ki pokaže, kako tanko je lahko ravnovesje med videzom popolnega dopusta in človeškimi čustvi, ki jih ni mogoče vedno zadržati pod nadzorom.