Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo

by Miljana Cunta, Veronika Šoster (Foreword)

Miljana Cunta nas je začarala že s svojim prefinjenim prvencem Za pol neba, nadaljevala z bolj konceptualno zbirko pesmi v prozi Pesmi dneva in se v tretji knjigi Svetloba od zunaj vrnila k poetiki prvenca, ki se je subtilno približala duhovnemu, povzdignjenemu, skoraj eteričnemu. S svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo se pesnica sicer še vedno sprehaja po isti pokrajini, a njen pogled je usmerjen ne več toliko navzgor kot med prste, kjer skozi svetlobo polzi neviden zlati prah. Glavna elementa zbirke sta prostor in čas, ki se upogibata, stikata, premikata, porajata brez kraja. A četudi bi želeli v pest ujeti svoj čas, da bi lahko vstopili in se vrnili, je to nemogoča naloga, ki se udejanja le skozi poezijo samo, skozi tisto materijo, ki zna ustaviti čas na papirju, kjer se platnice odpirajo neslišno kot dobro naoljena vrata. Odsotnost strahu v mnogih pesmih zato ni nič presenetljivega – pesnica se premika po času in prostoru gibko in lahkotno, zaznava podobe in jih zapisuje v večnost, v medprostore, kjer predmeti lebdijo v breztežnosti. Ne pretiravam, če poezijo v zbirki označim za nadčasovno ali celo nečasovno – ko se predamo verzom, tudi sami obstanemo med zrcaloma, začutimo ščemenje delčkov prahu na zlati svetlobi in si pustimo vrnitev, naj je kakršnakoli že.

Genres: Poetry

92 pages, Hardcover

Published July 4, 2023

About the author

Miljana Cunta je magistrirala iz angleške književnosti na Univerzi v Ljubljani. Ukvarjala se je s kulturno organizacijo, prevajanjem in leksikografijo. Bila je programski vodja festivala Vilenica (2005–2009), koordinator programa festivala Fabula 2010 in programski vodja Fabule 2011. Iz angleščine je prevedla izbrane pesmi G. M. Hopkinsa, M. Hopwood in C. G. Rossetti. Revijalne objave njenih pesmi so izšle v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji. Njen pesniški prvenec Za pol neba (Študentska založba, 2010) je bil nominiran za Veronikino in Jenkovo nagrado.

Reviews

[Aljoša Harlamov · Rating 2 out of 5]

To je tiste vrste poezija, ki je v resnici precej ne razumem. Zelo abstraktna, napisana v precej izumetničenem, visoko knjižnem jeziku, mestoma predvidljiva, polna retoričnih klišejev in formul. Ne preseneča, odrezana je od družbe in zgodovine, omledna in ne premore ali vzbudi kakšnih močnejših podob ali čustev.

[Špela · Rating 1 out of 5]

Nisem mogla dokončati. Zame popolnoma neberljiva in nerazumljiva zadeva.