V knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače se nahajajo zgodbe, ki so unikatne, še nikoli slišane, še nikoli zabeležene. O spolnosti naših prednikov imamo precej izkrivljene poglede, saj so bili mnogi, ki bi o tem morali pisati, verjetno v zadregi, ko je bilo treba odpirati vrata v spalnice dedkov in babic. Zgodbe so iskrene, odkrite, povedane brez zadržkov. Knjiga je nekakšna „zgodovina v živi besedi“, ki je namenjena bralcem vseh starosti. Mladi bodo ob njej spoznavali življenje prednikov, starejši bodo obujali spomine.
Knjiga, ki ima veliko potenciala, da bi bila zelo zanimiva in poučna, kar na neki način tudi je, kljub temu pa tako zelo zaznamovana z obupno slovnico in slogom, da je na trenutke neberljiva. V njej je veliko narečnih in slogovno zaznamovanih izrazov, kar bi bilo sicer povsem sprejemljivo, če bi bili tisti ne tako uveljavljeni vsaj kje razloženi. Avtorica pa kar domneva, da izraze v zgodbah, ki jih je zbrala od starejših, vsi poznajo in razumejo. O lekturi v knjigi pravzaprav ni sledu (čeprov je lektorica navedena), o kakih uredniških posegih pa prav tako ni govora. Zgodbe se med sabo sicer prepletajo, velikokrat se nekateri delčki na različnih mestih ponavljajo, posebne rdeče niti pravzaprav ni. Avtentičen vpogled v življenje naših dedkov in babic, da, ampak zelo razdrobljen in nekoherenten. Je pa knjiga uporabna vsaj za to, da se prepričamo o resničnosti vseh grozljivih zgodb o spolnosti, delu, odnosih in še čem, kar je na svoj način zaznamovalo generacijo, ki v knjigi podaja svoje zgodbe. Z besedami prijateljice: "Ni čudno, da so nekateri tako do konca zagrenjeni."
Vsebinsko je knjiga super, opisuje delček zgodovine, ki nam je nepoznan. Kjer se pojavi ogromen problem je način, kako je knjiga napisana. Brez rdeče niti, ponavljajoče (iste) anekdote, narečni izrazi brez prevoda in predvsem v drugi polovici knjige postane vse skupaj težko prebavljivo, saj se zdi da bralec pride v zmedo zgodbic, kjer se s težavo prebije do konca.
Zelo zanimiva knjiga. Mislim da knjige, ki bi se ukvarjala s tako temo še nisem zasledila. Moram povedati, da sem se vmes kar zgražala, kako nizkotno so tistega časa bile obravnavane ženske. Včasih so bile vredne manj kot krava v hlevu. Njihovo edino poslanstvo je bilo rojevanje otrok. Moški so bili bolj podobni nekim opičnjakom, katerih možgani so delovali samo na principu množičnega razmnoževanja, kot nekomu iz 20. stoletja. Dandanes si je težko predstavljati kakšno je bilo takratno življenje, še posebej se človeku obrne želodec, ko bere o takratni (ne)higieni. Najbolj so me pa pretresle zgodbe o otrocih in o detomorih, ki so bili del vsakdanjika.
Knjigo bi bilo pred izdajo potrebno temeljito lektorirati in urediti. Tema je sicer zelo zanimiva, izvedba bi pa lahko bila malo boljša.
Zanimivo branje o spolnosti na podeželju v 20. stoletju. Ko sem knjigo brala se mi je zdelo, kot da mi to pripoveduje moja prababica. :) Začetek je zanimiv, da te bolj motivira za branje nato se preveč vleče. Proti sredini knjige mi je že knjiga postala rahlo dolgočasna, ni bilo nobenega preobrata, samo zgodba za zgodbo. Mi je po branju te knjige jasno, kako so trpele ženske v 20. stoletju. Ženske so predstavljene samo, kot gospodinje ki so morale vse potrpeti, moški pa kot opičjaki, ki bi vsako žensko poseksali za užitek ali razmnoževanje ali nevede oboje. Tudi kaj vse so morale dekle pretrpeti je groza. Od te knjige sem več pričakovala, glede na to kakšen medijski pomp je bil okoli nje. Pa knjiga ima preveč pravopisnih napak, kar se mi ni zdi ravno privlačno.
Knjiga ima zanimiv pristop, kjer so zbrane izpovedi ljudi, ki so preživeli res hude čase, glede na danšnje razmere. Idejni princip je dobro zastavljen, implentacija pa je žal malo zatajila. Avtorica poda vpogled v kruto življenje takratnih časov, v odnose, spolne navade v obliki zapisov posameznikov in skozi njihove oči. Žal pa je slabo lektorirana, brez rdeče niti in se pogosto ponavlja. Skupek zlepljenih izpovedi brez moderatorja.
Zanimivo branje. Dragocene informacije iz ust starih, izumirajočih generacij, ki so intimen vpogled v zgodovino ljudi iz naših dežel. Zdaj zagotovo lahko rečem, da razumem, zakaj še dandanes večina ljudi toliko da na gradnjo lastne hiše (če je ne zgradiš sam, jo pa vsaj kupi, ali pa vsaj stanovanje, samo da je tvoje)... Zanimiv je tudi vpogled v plati življenja o katerih se naj "ne bi spodobilo govoriti" aka, intimnost in seks.
Literarno in jezikovno (slovnično) pa bi delo definitivno lahko bilo bolj izpiljeno. RES si želim, da bi avtorica uporabila več odstavkov, takih z vrstico presledka med enim in drugim, res prav pa bi prišel tudi slovarček uporabljenih narečnih izrazov.
Zelo vredno branja, se pa strinjam s komentarji, da knjiga potrebuje urednika in lektorja. Se žal pozna, da je izšla v samozaložbi. Zato tudi nižja ocena.
Kot bi poslušal babico in dedka govoriti o stvareh, ki ti jih babica in dedek nikoli ne bi povedala brez resnega zardevanja. Zelo zanimivo in šokantno branje, ki te ponekod pripelje do zaključka, da bi morda nekateri tabuji vseeno morali ostati tabu (fuj!) :)
Ko sem prijela knjigo v roke, nisem vedela, kaj bom brala.
V knjigi so zbrane zgodbe naših dedkov in babic in tudi prastaršev. Govorijo o spolnosti, ki je bila takrat tak ogromen tabu. Ženska v spolnosti ni smela uživati, saj so jo potem imeli za "lahko". V zgodbah beremo tudi o vsakdanjem življenju, ki je bilo zelo težko. Običajno je ženska gospodinjila, otroci so bili v šoli, ali prepuščeni samim sebi, ali pa so morali prav tako garati doma. Moški so delali na polju, hodili v gostilne in si po možnosti našli še kakšno žensko "za sproti".
Zgodbe so me pretresle. Bili je veliko trpljenja. Otroci kaznovani za vsako malenkost, žene posiljene, ali pa vdane v usodo in se enostavno prepustile možu. Bilo je tudi veliko incesta in porok med krvnimi sorodniki, tako da so se rojevali umsko zaostali otroci.
Knjiga mi je bila vredu, vendar je bilo v njej ogromno, res ogromno starih besed, ki jih nisem razumela in od sredine naprej se je začela precej ponavljati, na nekaterih straneh sem prepričana, da je bil narejen samo "copy/paste" stavkov.
Knjiga, ki ti da misliti. Definitivno izredno poučno in razsvetljujoče branje, ki ga priporočam vsakomur! Morda mislimo, da o življenju svojih starih staršev (ter njihovih staršev, dedkov in babic) vemo vse, kar je nujno, pa se močno motimo! Še zlasti poglavje o spolnosti in takratnem položaju žensk (pa tudi moških), je nadvse šokantno, a zanimivo in nujno branje vsakomur! Pripomba z moje strani sicer 'leti'na površno lektoriranje in urejanje končnega zapisa. Besedilo je večkrat nepregledno; zgodbe in pripovedi o povsem različnih osebah in dogodkih brez prehoda, zapisane v istih odstavkih; pa tudi font teksta je večkrat neskladen. Prav tako se tekom celotnega dela določene povedi in zgodbe v identičnem zapisu ponavljajo tudi po večkrat.
Meni osebno zanimiv samo del o intimnih odnosih, ki je očitno namenoma postavljen na začetek knjige, da potegne bralca. Od dobre polovice dalje pa sem nehal brati, ker postanejo zgodbe preveč vsakdanje.
Če bi bila vsebina temeljito lektorirana (veliko odstavkov se ponovi, slovnične napake), bolj smiselno urejena in manj pristranska, bi bila knjiga vrhunska. Kljub temu priznanje avtorici za popis zgodb, ki počasi izginjajo v pozabo. Priporočam 😊
Knjiga, ki so jo v vseh medijih opevali na vse pretege, mene pa je pustila hladno. Avtorica je zbrala pričevanja starejših in jih povprašala o njihovi intimnosti, a vse skupaj je zapisano zelo neberljivo, skorajda nerodno, v stilu šolskih referatov.
Zelo poučne in bogate zgodbe. Takšno čtivo bi moralo biti obvezno v šoli, ker tako lahko edino za res razumemo zgodovino slovencev. Po drugi strani pa katastrofalna struktura in slog - a je tu sploh bil kakšen urednik?
it is very interesting reading about marriage, relationship, love and sex in Slovenia in the 50ties. "things" which where never told, and you could never read about it before.
Zelo zanimiva knjiga, ki je napisana nekoliko brez repa in glave… štorasto. Odvija kancek zgodovine Slovencev in kako zaplankani smo bili še pred 100 leti. Sama žalost in trpljenje.
Preseneča me odziv bralcev, precej negativno. Njim bi moral pravzapav dati le dve zvezdici in ne gospe, ki je te zgodbe zbrala in potem objavila.
Čisto na hitro sem preletel to knjigo, pa sem videl dovolj trpljenja, poniževanja in zaničevanja. Seveda, ženskam v še ne tako daljni preteklosti ni bilo lahko. Na vasi še manj. Zato ne razumem, od kod kod takšno veselje in navdušenje ob vseh teh zgodbah o tem, kaj so razni strici, bratje, očimi, pa tudi očetje počeli s temi ubogimi dekleti. Zakaj pravim navdušenje? Ker so ljudje to knjigo brali in se zraven muzali in naslajali in obnašali, kot da berejo kakšnega izmed 50 odtenkov sive in vseh posnemanjih, ki so tem sledili. In tega nisem mogel razumeti. In še zdaj ne morem. Žal.
Glede forme pa me nepopolnosti ne motijo. Je pač prvi izdelek, manjka mu tudi uredniških (vsebinskih) popravkov, ne samo slovničnih, ampak če si začetnik in izdaš v samozaložbi je to pač tako. Bo že drugič bolje...
Mene ni prepričala. Prva tretjina še nekako gre, nato pa vse skupaj močno pada.. Med branjem zadnjih 100 strani sem se morala kar prisiliti, da sem prebrala do konca. Kljub medijskemu pompu in kritikam, ki jih je knjiga požela, pa v njej ni nič pretresljivega oz. nič takega, kar ne bi vedela že prej. Razočarana sem bila tudi nad samo strukturo zgodb znotraj poglavij. Ponekod se je zdelo, da so zgodbe spisane brez nekega smisla oz. rdeče niti. Ponekod so se celo ene in iste zgodbe ponavljale. Določene odstavke sem morala prebrati večkrat, da mi je bilo jasno kje je konec ene pripovedi in kje se začne druga. Knjiga ima sicer odlično zasnovo, ampak z vsebino in slogom, kot je napisana sedaj, pa žal ni nič posebnega.
Knjiga vsebuje preveč pravopisnih napak. Potrebno bi bilo izboljšati tudi stil, ki je na nekaterih mestih nerazumljiv. Knjiga sicer vsebuje zanimive etnografske podatke o polpretekli zgodovini, sosledje teh podatkov pa bi lahko bilo tudi bolj urejeno.