Zvezda, žlica in ura

by Vinko Möderndorfer

Neimenovana protagonistka romana se po mamini smrti z majhnim sinom vrne v stanovanje, v katerem je preživela velik del svojega otroštva in mladosti. Zgolj za eno noč se želi vrniti v pretekli čas in ga pogledati tudi z očmi pokojnih sorodnikov. Dejansko dogajanje romana je en dan, a ker so mehanizmi vračanja spomina nepredvidljivi, se ji (in s tem tudi bralcu) v stanovanju začne odpirati neslutena, razgibana in tragična usoda treh generacij njene družine od prve svetovne vojne do približno osemdesetih let 20. stoletja. Družino je zaznamovalo predvsem krivično preganjanje protagonistkinega dedka. Ob opisi konkretnih zgodovinskih dogajanj, si avtor zastavlja vprašanja o naravi spomina in resnice. Kaj od vsega, česar se spomnja, je res in kaj je le plod njene domišljije? Je preteklost s svojimi realnimi dejstvi dosegljiva spominu? In kako nas zaznamuje čas, ki ga nismo živeli mi, temveč naši predniki?

288 pages, Hardcover

Published September 1, 2024

About the author

Vinko Möderndorfer (1958) je pesnik, pisatelj, dramatik in režiser. Diplomiral je iz režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Režirati je začel v eksperimentalnem gledališču Glej, zdaj pa sodeluje z različnimi gledališči, kjer je do danes zrežiral nad sto gledaliških in opernih predstav. Dela tudi kot radijski, televizijski in filmski režiser (avtor dveh celovečernih filmov: Predmestje in Pokrajina številka 2). V televizijskem mediju režira predvsem igre in dokumentarne filme po svojih scenarijih. Za radio je napisal prek osemdeset radijskih iger. V knjižni obliki je objavil več kot štirideset del proze, poezije, dramatike in esejistike. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado; leta 2009 je dobil čašo nesmrtnosti za poezijo in leta 2010 Ježkovo nagrado.

Romani:
Tek za rdečo hudičevko, 1996; Pokrajina št. 2, 1998; Predmestje, 2002; Omejen rok trajanja, 2003; Ljubezni Sinjebradca, 2005; Nespečnost, 2006; Odprla je oči in šla k oknu, 2007; Opoldne nekega dne, 2008

Kratka proza:
Krog male smrti, 1993; Tarok pri Mariji, 1994; Ležala sva tam in se slinila ko hudič, 1996; Čas brez angelov, 1997; Nekatere ljubezni, 1998; Total, 2000; Poletje v zgodbi, 2002; Druga soba, 2004; Vsakdanja spominjanja, 2008; Kino dom, 2008; Plava ladja, 2010

Reviews

[Niko]

Memories, memories, memories... what do they mean zo one? What do they carry? Burden, nostalgia, commitment? Another book that is partly placed (although never mentioned) in writer's hometown Celje. Intetesting reading for locals.

[Tanja Šterman]

Roman naj bi bil drugi del trilogije; prvi del z naslovom Odštevanje sem prebrala lani, a ne najdem povezave ... Mogoče bo več jasno po tretjem delu.
V kratkih poglavjih se izmenjujejo pripovedovalci. Mlada ženska s petletnim sinom se po smrti matere pride poslovit od stanovanja, v katerem je živela kot otrok. Najprej z babico in tetama, kasneje sta bila tam tudi njena mama in oče. Vmes beremo pripovedi babice o časih pred, med in po drugi svetovni vojni. Proti koncu knjige pripovedujejo tudi stric, žlica, dedek, ...
Na trenutke me je ta konfuznost malo nervirala. Ta, ki govori o treh hčerah in sinu, je babica. Aha. Ta, ki govori o tetah, je vnukinja. Oziroma hči ene od treh sester ... Malo je trajalo, da sem preštela generacije - verjetno me je begalo tudi to, da se zgodba po vsej verjetnosti dogaja nekje v devetdesetih letih 20. stoletja in ne v sedanjosti. Zato mi je nekako ena generacija manjkala - ker sem predvidevala, da se dogaja zdaj.
Opornih točk glede časa dogajanja je nekaj, a hkrati ne prav veliko. Mama je rojena 1939. Najmlajša po dveh sestrah in bratu. Dedek je bil med vojno zaprt v Italiji, brat je bil v partizanih. V glavnem ... želela sem si bolj oprijemljivih časovnih podatkov.
Sama zgodba ni pravzaprav nič kaj posebnega in pretresljivega. No, seveda je pretresljiva že sama vojna in zapori in Goli otok itd ... a vse se prepleta z mlado žensko in njenim petletnim otrokom, ki brskata med spomini ...