Po poti se je zvečerilo

by Miriam Drev

Na začetku romana srečamo Lucio, uspešno tolmačko, na letališču v Zürichu, od koder skuša s komaj nekajmesečno hčerko odpotovati v Ljubljano. Kako se je znašla tu, pred čim beži, ji bo uspelo prispeti do začrtanega cilja? Iz te razpoke sredi na videz povsem običajnega življenja Miriam Drev zasnuje razplasteno pripoved, ki nas bo držala v napetosti vse do konca romana. V njenem središču je mlada ženska, hči Slovenke in Libanonca, ki se je zaradi državljanske vojne v rojstnem Bejrutu enajstletna preselila v Ljubljano, od tam pa so jo karierne ambicije in mladostna radovednost gnale še v druga evropska mesta. Kljub nezaceljeni travmi iz otroštva, ki se sem pa tja oglasi sredi tihote noči, je Lucia igriva in uresničena osebnost – vse dokler ne spozna Aleca. Strast in čustvena pripadnost se začneta v njunem odnosu postopoma in komaj opazno umikati strahu in podrejenosti, ki se prihulita v vse kotičke Luciine psihe. Alecovi manipulativni, hladnokrvni in brezobzirni prijemi sprožijo postopno razosebljenje, ki ga lahko prekineta samo vitalna sila življenja in sposobnost prepoznavanja tistih razdiralnih mehanizmov, ki osvobojeni teže sočutja in etičnega vedenja za seboj puščajo ruševine. Z veliko mero psihološke pronicljivosti, gibkim jezikom in jasno dramaturško zasnovo nas Miriam Drev popelje na vznemirljivo potovanje po prostoru in v času, ki pa je vseskozi predvsem potovanje vase, v tiste skrite kotičke, ki zatemnjeni čakajo, da jih razsvetlimo.

272 pages, Hardcover

Published January 1, 2024

Reviews

[Mojca Rudolf]

Lucia s hčerkico sedi v letališki čakalnici in čaka avion, ki ju bo popeljal v Ljubljano. Toda, ko na letališče pride Luciion partner Alec, se Lucia znajde v mislih na preteklost. Knjiga postane refleksija na njeno življenje. Otroštvo v Libanonu - njen oče je Libanonec, mati Slovenka; mladost in študij v Ljubljani. Kariera, ljubezenski odnosi. Življenje, ki jo popelje v Edinburg in ji na pot pripelje Aleca, ki nato postane oče njune hčerke Neli. Fragmenti doživetih in razmišljanj. Poglobljeni odnosi med različnimi osebami, ki so Lucii nekaj pomenili. In spomin, do katerega ne more priti, a je prepričana, da je bistven za to, kako se ji je življenje odvilo in jo pripeljalo do točke, ko čaka na letalo za Ljubljano.
Ne ravno lahkotno branje, a te prevzame. Kot bralec aktivno sodeluješ pri Luciinem življenju. Večkrat me je prijelo, da bi ji povedala par stvari, a jih uspešno razrešuje sama. Močna ženska, vpeta v dve kulturi, v dve različni življenji, ki, vsaka po svoje, temeljno vplivata na njeno prihodnost. Zelo dober oris neke ženske, kakršnih je v teh času najbrž precej. Delo, kariera, denar. Odnosi pa... včasih zavijejo v smer, ki je ne pričakuješ. Kot Lucia v tem romanu...

[Katja]

Pripoved skače naprej in nazaj, brez jasnih namigov, v katerem delu življenja pripovedovalke se zgodba nahaja. Včasih je to celo v eni sami povedi. Zato sem jo kar težko brala. Sem se mogla potrudit, da sem jo dokončala. Sicer pa zanimiva zgodba.

[Tanja Šterman]

Lep slovenski roman. Okvir zgodbe je zelo zanimiv in odlično napisan - glavna protagonistka Lucia je otroštvo preživela v Libanonu, očetovi domovini. Pri enajstih letih so se z mamo in bratom pred vojno umaknili v Ljubljano, materino rojstno mesto. Vedno mi je še posebej zanimivo brati roman o ljudeh, ki so moja generacija - Lucia je bila leta 1982 stara 11 let, kar pomeni, da je natančno moj letnik.
Kako je travma vojnih doživetij vplivala na deklico? Zakaj ima še v odraslosti neprijetne občutke v temnih prostorih? Kaj je še kot deklica v Bejrutu počela z noži v domači kuhinji?
Roman spretno prepleta sedanjost in preteklost in tako sestavlja Lucijino življenjsko zgodbo. V sedanjosti jo srečamo na letališču v Švici, kjer želi s hčerkico odpotovati v Slovenijo, partner in dekličin oče pa želi, da hčer pusti njemu. Ta del se mi je zdel malo preveč klišejski in črno-bel; preobrazba privlačnega Aleca v oblastnega partnerja iz nočne more se mi ni zdela realistično utemeljena.