Ravnateljeva hči

by Ana Kamenik

Novembra 2014 je Slovenijo pretresel spolni škandal na eni izmed mariborskih srednjih šol, ko naj bi dijaki v enem izmed šolskih kabinetov med seksom ujeli in posneli ravnatelja in profesorico. Posnetek seksa je nekdo objavil na spletu in potem se je začelo. Mediji so iz tega posnetka naredili zgodbo. Zgodbo, ki je bila skoraj štirinajst dni glavna tematika marsikatere oddaje in časopisa. V to zgodbo se je vsak dan vključevalo več ljudi in vsi so se počutili poklicane, da o zadevi izrazijo svoje mnenje. In po štirinajstih dneh je ta zgodba dobila tragičen epilog. Ravnatelj je storil samomor.

Moje ime je Ana in sem ravnateljeva hči.

124 pages, Paperback

First published September 29, 2024

Reviews

[Ajda Naklada · Rating 3 out of 5]

Zagotovo se večina od vas spomni afere, ki je leta 2014 preplavila Slovenijo. Na eni od Mariborskih srednjih šol naj bi eden od dijakov posnel ravnatelja med seksom z učiteljico. V dneh po tem, ko je po spletu zaokrožil omenjeni posnetek, se je sprožil javni linč brez primere, ki je na koncu pripeljal do tega, da si je dotični ravnatelj vzel življenje. Ta ravnatelj pa je bil tudi mož in oče in deset let po dogodku je njegova hči napisala knjigo o tem, kako je to obdobje doživljala sama.

Sama sem zelo občutljiva na spletno nasilje in res težko berem komentarje po socialnih omrežjih, kjer ljudje enostavno ne razumejo, da imajo njihove besede težo, tudi, ko jih ne izrečeno nekomu v obraz. Zanimivo mi je, koliko starejših oseb nima razčiščenih pojmov verbalnega nasilja in se istočasno zgražajo nad obupnimi mladimi, medtem, ko sami izvajajo še hujše spletno nasilje in s še bolj groznimi in prostaškimi komentarji. Ko nekdo naredi nekaj narobe, se mi ne zdi nič groznega, če se tej osebi to predstavi, se na njegovo napako opozori, se zahteva popravek ali opravičilo. A ko popravljanje te napake ni več cilj, ampak je cilj samo blatenje neke osebe in javno razglašanje vseh njegovih napak, še vedno spomnim ravno na primer mariborskega ravnatelja. Kakšen je bil v tem primeru namen vseh teh člankov, objav in komentarjev? Za medije so bili cilj kliki, kaj pa za vse, ki so spodaj komentirali? Zakaj so se vsi umaknili, ko je bil rezultat njihovih besed prezgoden grob?

Dobro je, da se na takšne zgodbe ne pozabi in, da se vsi spomnimo, da so na drugi strani ljudje iz mesa in krvi, ki imajo ob sebi ljudi, ki jih imajo radi. Knjiga je izredno kratka, preberete jo lahko ob eni skodelici kave, zagotovo pa vas bo na marsikaj spomnila in pustila nek pečat. Sicer se mi zdi, da spada v kategorijo tistih knjig, ki je bila najbrž najbolj koristna in zdravilna prav za avtorico, ki se je prek strani lahko zahvalila vsem, ki so jih v težkih časih pomagali in prišla do nekih zaključkov z ljudmi, ki so jo prizadeli. Vsekakor zgodba, ki nam bo najbrž ves čas v opomin.

[Martina Zitnik · Rating 5 out of 5]

Obvezno čtivo za tiste, ki se čutijo poklicane da povsod izrazijo svoje mnenje za stvari, ki se jih ne tičejo in povsod komentirajo. Obvezno čtivo tudi za najstnike, saj je lepo opisano soočanje najstnice z bullying-om sovrstnikov, ko je posnetek zakrožil in je namesto sočutnih besed prejela predvsem posmehovanje.

Ves čas med branjem mi je bilo hudo. Hudo za družino....za otroka, ki sta ostala brez očeta. Hudo za to, kakšni smo kot družba, da nas drama in senzacija tako premami, da pozabimo biti ljudje.

[Žiga · Rating 4 out of 5]

Zelo tragična zgodba. Čutiš vsak trenutek, ko življenje človeka počasi razpada pred očmi sveta. Mediji so ga raztrgali kot plen, njegovo zgodbo spremenili v senzacionalen spektakel. Borili so se za všečke, komentarje in prikimavanje množice. Ljudje pozabljamo biti ljudje. Prehitro sodimo brez pravega razloga. Dovolj sta že en posnetek in en članek.

[anitnelav · Rating 1 out of 5]

This is not a book you read in one breath. It’s a book that lingers. That hurts. That still echoes within me. And at the same time—paradoxically—it also liberates.
Some sentences quite literally took my breath away.
Respect to Ana, who found the strength to tell this story out loud and made us reflect on how cruel a human being can be.

[Kimberly Ren · Rating 5 out of 5]

"Še danes me za trenutek zaboli, ko se zavem, kako ogabni znamo biti ljudje. Kako znamo soditi brez pravega razloga in da na osnovi enega videa oziroma po videu napisanega članka popolnemu neznancu želiš toliko slabega...Resnično si želim razumeti, kaj razmišlja človek, da mu kaj takega sploh pride na misel."

Kruta, iskrena, neposredna, predvsem pa srčna knjiga! Knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak, ki se v življenju sooča s težkimi preizkušnjami, vsak, ki ga preizkušnje življenja še čakajo in vsak, ki ima moč, da s formuliranjem svojih pisanih ali izgovorjenih besed sočloveku da vedeti, da v težki situaciji ni sam. Torej vsak izmed nas. Ker besede so lahko neizmerno krute in bolijo bolj kot vse drugo, lahko pa po drugi strani tudi zdravijo in povrnejo upanje. V tem času, ki nam mnogokrat omogoča, da se izražamo anonimno, se moči besed premalo zavedamo. Vendar pa to ne pomeni, da je ta kaj manjša.

Čeprav bi se mnogi na njenem mestu najverjetneje čim hitreje želeli vrniti in tudi ostati v svetu anonimnosti, Ana Kamenik ponosno stoji za svojo zgodbo. Njene besede bolijo, ko opisujejo najtemnejše trenutke, ki jih človek lahko doživi, istočasno pa opogumljajo s tem, ko opominjajo, da se da priti do svetle točke na koncu temnega tunela.

Ana, HVALA in poklon za to, da zapisano podelite s svetom!

[Špela · Rating 5 out of 5]

Takšna knjiga je redka. Avtorica težke preizkušnje opiše na izjemno berljiv in ganljiv način. Zgodba vsebuje kar nekaj veličastnih odstavkov, ki si jih moram prepisati v bralni dnevnik.

Naj povem, da zgodbi, ki se je odvijala leta 2014, takrat nisem sledila. Zato je bilo zame praktično vse novo in čisto presenečenje. Med branjem pa sem dobila občutek, da se opisanim dogodkom ne bi dalo izogniti na noben način. Le kdo namreč lahko uide svoji usodi?

Knjigo sem ocenila s petimi zvezdicami. Peto zvezdico je dobila za zelo lep opis zlobe, ki je v ljudeh.

P.s. Na tem mestu tudi izražam veliko, veliko, veliko spoštovanje do avtorice in pošiljam ljubezen v njeno smer.

[Petra Kirn · Rating 3 out of 5]

Tragična zgodba, ki smo ji bili priča domala vsi v Sloveniji, saj je bila zgodba senzacionalistično prestavljena na način, da je zbirala všečke in dvigovala bralnost medija, ko pa bi zgodba, kakršnakoli resnica je že bila, lahko ostala intimna in se reševala v ozjem krogu družine. Tako pa je dobila najhujši epilog in v knjigi spremljamo zgodbo hčerke in njeno zaznamovanost z vsem, kar se je takrat dogajalo, vključno z njenimi mislimi in vrsto nerešenih vprašanj o tem, zakaj in kako lahko privede do takšnega bridkega konca.

[Sabina M. · Rating 4 out of 5]

žalostna zgodba, lahko in hitro branje

[Nella (nk.bookmarks) · Rating 5 out of 5]

Kratka, a pomembna tema. Priporočam audiobook.🥰