Nekadilci brez otrok

by Nika Nikolič

Sanja nenadoma ostane brez cimre in si mora poiskati novo stanovanje. Dunja, njena zaupnica in najboljša prijateljica, jo je lepega dne nepričakovano zapustila in prekinila vse stike z njo. Njun razhod se zdi skoraj kot konec ljubezenskega razmerja. In najti novo stanovanje v Ljubljani je nočna mora, najemnine stanejo celo premoženje, stanodajalci si izmišljujejo vse mogoče pogoje. Da bi bila ironija še toliko večja, Sanja dela za piar podjetje, ki skuša med drugim popraviti javno podobo sumljivega in brezobzirnega gradbenega barona Sergivija, ki v mestu gradi nova prestižna stanovanja med stavko nezadovoljnih delavcev, med katerimi je tudi naivni Til. Roman o vzpostavljanju in razpadanju odnosov onkraj nadzora posameznika.

272 pages, Hardcover

Published November 29, 2024

Reviews

[emma · Rating 3 out of 5]

nevem no

[Ana · Rating 3 out of 5]

Ko bom velika nocem biti Sanja

[Liza · Rating 3 out of 5]

3.5 ★ rounded down, ker bi vse te ljudi postrani gledala, če bi v lokalu sedeli za sosednjo mizo

[A S Ula · Rating 2 out of 5]

Po pravici povedano nisem zdrzala do konca knjige. V Slovenskem prostoru so oddajanje/najemanje nepremicnin ze malo prezvecene teme. Prav tako mi ni vsec uporaba slenga, deluje ceneno. Tudi odlomki, ko si Sanja v glavi predstavlja scenarije, so se mi zdeli nepotrebni in rahlo pateticni. Sicer sem all in za Slovenske avtorje in teme, ampak tale me zal ni navdusila…

[Kata · Rating 3 out of 5]

Ok, aktualna tematika je resda kritično predstavljena, z več perspektiv, ampak … to je bolj ali manj to, liki in zgodba me res niso potegnili.

[Meta Pavlin · Rating 1 out of 5]

Včasih se sprašujem, kako sploh določene založbe odobrijo določene knjige.
Ko misliš, da bo zaradi naslova in že v začetku nakazane zgodbe, da se zgodba osredotoča na stanovanjsko problematiko mladih v Sloveniji, to iskrena in sploh pametna pripoved. Ampak ne, treba je dodati pretirane like, ki so stereotipi samih sebe, skvačkani za zgodbo v neke ''hočem bit kul Ljubljančan'' like. Že od glavne junakinje naprej se samo vprašam: kdo se tako obnaša? In tako naj bi lik in njene prijateljice odražal generacijo Y, kateri pripadam tudi sama?
Za tiste, ki smo več kot desetletje doživljali na lastni koži stanovanjsko problematiko, od iskanja lokacije, do neskončnih težav z lastniki, lahko rečem, da te zgodba samo odvrne od branja.

[Sanja Vidmar · Rating 2 out of 5]

Ni me prepričala, čeprav je problematika aktualna.

[Tanja Šterman · Rating 5 out of 5]

Zelo me veseli, da v zadnjem času dobivamo sodobne slovenske romane mladih avtorjev, ki opisujejo življenje mladih ljudi. Pa čeprav se potem ob branju včasih zavem, da ... sem stara. Ko moram ponovno guglati, kaj pomeni 'dissati', čeprav vem, da sem to že guglala, ampak besede ne uporabljam in vedno znova pozabim pomen. No, vsaj krindž vem, kaj je. Guglati sem morala tudi limbo in cf ... V tolažbo mi je, da vsaj znam poiskati pomen neznanih besed na spletu - torej nisem še tako zelo stara. 😁
Slengovske besede me torej ne motijo, dodajo živost romanu. Me je pa zmotilo par drugih jezikovnih malenkosti, ampak nič takega, česar ne bi mogla odpustiti.

Nekadilci brez otrok je roman, ki ima kar nekaj skupnih točk z romanom Zajtrk prvakinj Liu Zakrajšek, pa tudi morda z Nihče nikogar ne spozna Katarine Gomboc Čeh. Vsi trije romani so mi bili zelo všeč, mi je pa slog Nike Nikolič nekako najbližje. Uživala sem v branju, v poglabljanju v Sanjina razmišljanja, v preplet realnega dogajanja in poglavij "kaj bi bilo, če bi bilo".

V ospredju je Sanja, mlada ženska z nerešenim stanovanjskim problemom, v stalnem menjavanju podnajemniških sob. Po zadnji selitvi sta se odtujili z dolgoletno cimro in prijateljico Dunjo.
Sanja je zaposlena v agenciji, ki skrbi za javno podobo podjetij. In - ironično - dobi za nalogo izboljšati javno podobo gradbenega barona, ki gradi prestižno stolpnico in o katerem se govori, da ne plačuje podizvajalcev.
Bo Sanja našla primerno stanovanje? Se bosta pobotali z Dunjo? Bo obdržala službo? Se bo kaj razvilo iz afere s Tilom? Preberite.