Steklene stene

by Ana Svetel, Ajda Bračič (Foreword)

Zbirka Steklene stene Ane Svetel združuje pet motivno in tematsko raznolikih kratkih zgodb. To, kar jim je skupno, je značilni vonj našega časa, ki ga upoveduje avtoričina ubrana, zanesljiva in izbrušena pisava. Po čem vonja ta vonj? Nemara po hektičnem času, v katerem so medčloveški odnosi podvrženi zmrzali? Ali po trdem steklu, ki ne da od sebe niti kapljice vonja? Po zarodkih v velikosti sadežev? Po žrtvah in storilcih v vrstah profesorjev in študentk? Po nesproščeni komunikaciji, ki se zatika zaradi družbenih razlik, predsodkov in nestrpnega preganjanja teh? Po blagi svetlobi onstran prosojnih sten? Pa tudi po nepremičninskih agentkah in večnih selitvah. In morda po nepreklicni odraslosti, v kateri se po dolgih letih spet srečajo stari prijatelji s faksa, a se ne morejo več zares spomniti minulega obdobja, zato jim nostalgija spolzi med prsti … Najbolj cajtgajstna pa je bržkone Elza, hlastno izpisana zgodba o spletni vplivnici, mami dveh otrok, ki s svojimi objavami na Instagramu postaja izčiščen komentar našega časa. Komu ali čemu bo sledila ona? Kakšen vonj pa zaznavate vi?

Genres: Short Stories

276 pages, Hardcover

Published December 15, 2024

Reviews

[Mojca Petaros · Rating 5 out of 5]

Zlasti prve tri zgodbe imajo za moj okus malo preveč odprt konec. Avtoričin slog pa je čudovit

[Nada · Rating 5 out of 5]

Še ena odlična zbirka zgodb Ane Svetel, v lepem, tekočem pripovednem slogu, ki ga je res užitek brati. Zadnja zgodba je bila pika na i, z izredno dobro zadetim portretom glavne junakinje.

[Zoja · Rating 5 out of 5]

DESET ZVEZDIC!!!! ⭐️

[Manica Maver · Rating 5 out of 5]

Dobra družba mi je bila bolj všeč, vendar vseeno zelo dobra knjiga. Karakterizacija likov je odlična, zelo prepričljiva.

[Matic Ferlan · Rating 5 out of 5]

Vsakič me preseneti, ko me klobčič premišljeno spletenih stavkov, skrbo zložena namagnetena pripoved in zašpiljena paraboličnost zgodbe, tako nežno, a tako brutalno oklofutajo. Najverjetneje zato, ker tega v resnici ni veliko. In po svoje je prav tako. Bralci smo jadralci na eni taki čudoviti regati. Plutamo po neskončni bonaci besed in na vsake toliko nekako dosežemo otok. Na otoku se okrepčamo, ojačamo in oborožimo, ter nadaljujemo s plutanjem - v smeri proti novemu rajskemu otoku. In moram vam povedati - land ahoy! Da je Ana Svetel ne le en otok, marveč celo otočje zalósti, je že znano - ne odkrivam ničesar novega. Njene "Steklene stene" so se z mojo dušo igrale twister. Vsaka zgodba me je zavrtela okoli osi, konci so me neizprosno puščali viseti s pečine. Ni veliko avtorjev, ki bralca prek zgodbe vključijo v nekakšen literarno-socialni eksperiment in mu na koncu v glavo zalučajo ogledalo videnja in vedenja, češ, poglej!, vidiš?, o tem ti govorim, vsi smo taki in tudi ti si tak. Kdaj ste nezadanje prebrali knjigo, ki je na vas inscenirala občutek sveže zaljubljenosti? Ko ti po trebuhu letajo metulji, po glavi se ti podijo oblački, oči se ti gorkó smejé in ti nimaš pojma, ali te vse boli od sreče, ali si srečen od te bolečine. Berite zgodbe, ki vas spravijo v jok ekstaze. Berite Ano Svetel.

[Romana · Rating 4 out of 5]

Zelo lep pripovedovalski slog. Izvirne vsebine zgodb spomnijo na Kratke zgodbe Roalda Dahla in bi si vsaka zaslužile svojo knjigo.
Moteče pa je, da tekst v tujih jezikih, zlasti angleškega je po knjigi veliko, ni nikjer preveden, pa je marsikje zelo relevanten za zgodbo. Italijanski ‘hvala’ na str. 145 pa je dvakrat napačno zapisan ‘Gracie’.

[Bostiboy · Rating 4 out of 5]

Knjižna verzija Belega lotosa 😆

[Kaja Novosel · Rating 5 out of 5]

Čudovito čtivo. 🫧

[Heli · Rating 5 out of 5]

Haloooo dejte ji VSE kresnike