Je nekakšno raziskovanje, skoraj hvalnica branja in poslušanja, pa tudi potovanje od otroštva proti zreli dobi, natančen opis postaj, na katerih se ustavlja pripovedovalec. Med njimi so kultna zbirka Sto romanov, gigantska vrata za vstop v svetovno književnost, Piki Jakob kot otroška klasika, Peto nadstropje trinadstropne hiše kot satirična klasika, Milan Kleč kot klasika sam po sebi, Hermann Hesse kot razstoličena klasika … Temu sledijo komadi in z glasbo je zgodba podobna kot s književnostjo. Postaje so včasih znane, včasih bolj skrivnostne, a v večini primerov prav tako klasika. Sto romanov in nekaj komadov je preplet dveh svetov, sveta književnosti in sveta glasbe, je zgodba o ljubezni in vzvišenih trenutkih, ki naj bi jih pisanje obvarovalo pred časom in pozabo, in seveda tudi zgodba o klasiki. Njen zagovor. Zagovor klasike.
Po končani srednji šoli, ki jo je obiskoval v rodnem kraju, je odšel na študij v Ljubljano. Tam je uspešno zaključil študij primerjalne književnosti in sociologijo kulture na Filozofski fakulteti. Dela kot svobodni književnik in prevajalec iz angleškega, hrvaškega in srbskega jezika. Izdal je osem pesniških zbirk. Za svoje delo je prejel mnogo literarnih nagrad. Med vidnejšimi sta nagrada Prešernovega sklada v letu 1996 ter nagrada sklada Huberta Burde, ki jo je prejel med prvimi nagrajenci v letu 1999.