Še en vdih

by Samanta Hadžič Žavski

Mlada avtorica v svojem novem romanu Še en vdih odpira teme izgube, ljubezni, družine in minevanja. Mojstrski preplet preteklosti in sedanjosti odstira pripoved o protagonistki, ki se sooča z diagnozo ALS, boleznijo, ki nepovratno zaznamuje njeno vsakdanjost, medtem ko jo hkrati usmerja k refleksiji lastnega življenja in odnosov. S subtilnim, a presunljivim slogom avtorica bralca popelje skozi prelomne trenutke junakinjinega življenja – od otroštva in prve ljubezni, do materinstva in bolečih izgub, povezanih predvsem z nepojasnjenim izginotjem njenega prvega moža. Pri tem prepleta spomine, pristne čustvene trenutke in univerzalne premisleke o smislu življenja ter zapuščini, ki jo človek pušča za seboj. Roman je kljub občasno težkim temam poln humornih prizorov, ki osvetlijo protagonistkino človeško toplino in vztrajnost, ter globokih introspektivnih trenutkov ob nezadržnem napredovanju bolezni. Še en vdih ni zgolj še en roman o bolezni, temveč je poklon življenju – ranljivemu, nepredvidljivemu in kljub vsemu neustavljivo lepemu. Knjiga, ki bo zagotovo navdihnila bralce in ostala z njimi še dolgo po zadnji strani.

216 pages, Paperback

Published February 1, 2025

Reviews

[Sabina_bere · Rating 5 out of 5]

Čudovita zgodba, ki da veliko v razmislek o življenju, smrti, bolezni, ranljivosti, obenem pa opeva upanje, prijateljstvo, pomen družine in ljubezen.

ALS je neozdravljiva nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene glavno protagonistko Karmen. Vse od glasnega stanja zanikanja in vse do tihega sprejemanja junakinja samorefleksivno razmišlja o svojem življenju, otrocih, o izgubi najbližjih (zlasti je pretresljivo in nepojasnjeno izginotje njenega moža Simona) in še o marsičem drugem, kar jo je zaznamovalo skozi življenje.

Presunljivo, ganljivo in čuteče. Jezik je tekoč in zelo lep.

[Tjaša Svetlič · Rating 4 out of 5]

4,5⭐️

[Ajda Naklada · Rating 5 out of 5]

Karmen, protagonistko romana, spoznamo na praznovanju njenega petdesetega rojstnega dne. Kljub temu, da jo je življenje peljalo prek mnogih čeri, se v tem trenutku njena plovba zdi mirna. Ima dve odraščajoči hčerki in ljubečega partnerja, njena slikarska kariera pa ji omogoča dokaj udobno preživetje. A žal ta mir ne traja. Kmalu po praznovanju jo kot strela z jasnega udari diagnoza ALS - neozdravljive nevrodegenerativne bolezni, ki ne le, da ni ozdravljiva, ampak je tudi hitro napredujoča in bolnika na najbolj krut način pripelje do neizbežnega konca.

Z delom Samante Hadžić Žavski sem se srečala v njeni prvi zbirki kratkih zgodb (Serijski morilec) in že takrat me je prepričala s svojim slogom in drzno izbiro tem, ki jih obravnava. Tudi v tem romanu ne razočara, saj premore izreden talent opisovanja človekovih občutij in stanj v katerih se znajde; v duši ali telesu. Čeprav je tema romana skrajno trpka, je slog svež in bralca hitro potegne v roman. Najbrž prav zaradi tega najtežji deli zgodbe in Karmenine bolezni še toliko ostreje zarežejo.

Zgodba poleg osrednje teme bolezni prepleta še več drugih, prav tako težkih tematik in mnoge od njih so zame nekatere od tistih, ki predstavljajo moje lastne strahove. Poleg neozdravljive bolezni, ki osebo povsem razčloveči in jo naredi odvisno od drugih, me je skrajno pretresla tudi zgodba prvega moža naše glavne junakinje. Le ta je namreč izginil brez sledu in Karmen ter hčerki nikoli niso izvedele, kaj se je z njim zgodilo. Takšna izguba ljubljene osebe se mi zdi izredno kruta in si sploh ne predstavljam, kako to nekdo odžaluje in se po tem pobere. Pojavi se tudi tema izgube v nosečnosti, partnerskega nasilja, duševnega zdravja, starševstva in iskanja starševske ljubezni.

Na 200 straneh ta roman skriva res ogromno tematik, ki bodo z vami zagotovo ostale še dolgo. Odličen roman, ki ga bom premlevala še dolgo časa.

[Nada · Rating 5 out of 5]

Ganljiva zgodba o bolezni in umiranju, ki jo pripoveduje oseba z diagnozo ALS sama, brez olepševanja vseh grdih plati napredovanja krute bolezni.
Sicer sem ves čas med branjem mislila, da ji bom dodelila 4 zvezdice, ker mi je pri slogu manjkalo nekaj "karakterja", a je odličen zaključek knjige naredil svoje. Bravo!

[Mojca Rudolf · Rating 5 out of 5]

V knjižnici. Še en vdih, ko se moj pogled ustavlja na zadnji platnici knjige, kjer je jasno razvidna kratica ALS, roka pa mi, s knjigo v njej, niha med polico in izposojevalnim pultom.
Ne boš brala težkih tematik, poletje je! Ja, ampak saj je tako prijetno, z oblaki, z malo dežja in s primerno temperaturo, pa še nima veliko strani, da ne govorimo, da je slovenska avtorica...
Še en vdih, ko odložim prebrano knjigo. Čudovito tekoč pripovedni stil me vedno pritegne. Večplastnost zgodbe še toliko bolj.
Imamo Karmen. Žensko, ki praznuje 50 let. Ob njej je partner Pavle, hčerki Zola in Teja, ter kup sorodnikov in prijateljev. Karmen niti sluti ne, da jo čaka bomba, ki le nekaj kasneje z vso silo trešči vanjo. ALS. Neozdravljiva bolezen.
Zanikanje. Iskanje drugega mnenja. Upor. A nikoli samopomilovanje ali depresija.
Imamo spomine. Na lepe trenutke, ki so se zgodili v življenju in tiste malo manj lepe. Na vse mogoče dogodke, pa tudi na Simona.
Simon. Karmenin mož, ki je že pred leti izginil neznano kam. Družina nikoli ni dobila dokončnih odgovorov, kaj se je z njim zgodilo. Ga bo Karmen dobila zdaj?
In na koncu še prelepe zgodbe Karmenine hčerke o očetu in mami.
Jp, knjiga mi je bila res všeč. Tako zelo, da sem pomislila, da bi avtorica težko iz domišljije povlekla tako avtentična razmišljanja, občutke in potek bolezni. Seveda me je premagala radovednost. Seveda sem šla malo pobrskat po internetu. Izkazalo se je, da je bila avtorica osebna asistentka ženske, ki je preživljala to bolezen.
Kak poklon nekemu življenju, ki se je izteklo! In kako lep pomen tistega stavka, večkrat omenjenega v knjigi: sami smo si izbrali svoje starše in sami smo si izbrali svojo smrt...

[Viktorija Kante · Rating 5 out of 5]

Dokaj mlada avtorica (l. 1993) se je izredno dobro naselila v misli prvoosebne pripovedovalke pri petdesetih.
Skozi knjigo se prepletajo poglavja iz preteklosti, v kateri je izginil njen mož Simon, in sedanjosti, v kateri se Karmen sooči s strašno diagnozo - ALS.

[Mika Hočevar Helbl · Rating 5 out of 5]

V zadnjih mesecih se mi je branje malce ustavilo, a sem vesela, da sem si za prvo letos prebrano izbrala ravno to knjigo. Zgodba je tekoča in lepo zapisana, romana nisem mogla odložiti. Držala sem pesti za srečen konec in da bi se izgubljeni mož vrnil, čeprav bi mi bilo žal za njegov nadomestek, do katerega čutim samo pomilovanje in upam, da knjige, za svoje dobro mentalno stanje, ne bo prebral. Neozdravljive bolezni nas prisilijo, da razmišljamo o pomembnih stvareh za ohranjanje človekovega dostojanstva ob bližanju neizbežnega - smrti. Priporočam v branje, zgodba je več kot primerna tudi za film.

[VT · Rating 5 out of 5]

Druga knjiga pisateljice Samante Hadžić Žavski, ki sem jo prebrala, se dotika težke teme neozdravljive in destruktivne bolezni v ožjem družinskem okolju. Kljub težki temi pa se skozi pripoved prelivajo tudi prijetni spomini in odstirajo pristni človeški odnosi. Priporočam v branje.

[Petra Kirn · Rating 5 out of 5]

uf. knjiga s težko tematiko, a napisana tako pronicljivo in intimno. Smo del misli in dejanj Karmen in tako si želimo, da bi potek bolezni potekal drugače, a kot pravi, duša si izbere starše in smrt.

[Anja · Rating 4 out of 5]

Začutiš ljubezen, strah, žalost in bolečino.

[Nuša Ramšak · Rating 5 out of 5]

4.5

[Tanja Šterman · Rating 4 out of 5]

Karmen, ženska pri petdesetih, zboli za ALS. Prvoosebna poglavja, v katerih se sooča z napredujočo boleznijo, se izmenjujejo z reminiscencami na njenega moža Simona, ki je pred leti izginil v neznano. Jo je zapustil? Je umrl?
Po letih negotovosti in čakanja se spusti v zvezo s Pavlom in skupaj z njenima hčerama Zolo in Tejo tvorijo prijetno družino, polno razumevanja in ljubezni.
A nato se zgodi huda, neozdravljiva bolezen.

Veliko stvari mi je bilo všeč ... Spomini na Simona, taščice, zaključek tretjega dela ... Ni mi pa bil všeč četrti del in tudi intimno soočanje Karmen z boleznijo je za moj okus ostalo precej na površini.