Diptih

by Colombe Schneck, Eva Mahkovic (Translator)

Diptih sestavljata noveli, ki skozi različne življenjske izkušnje in pripovedne postopke razkrivata osrednji temi: ljubezen in izgubo. Pripovedovalko nekega dne pokliče najboljša prijateljica in ji pove, da je neozdravljivo bolna. Stari sta petdeset let in poznata se od enajstega leta. Delita si celo življenje: družbeni razred, šolo, počitnice, ljubezni, razpade zvez, materinstvo in karieri. Nato mednju poseže diagnoza. Zakaj prav ta prijateljica? Zakaj ne ona sama? Zakaj katerakoli od njiju? Medtem ko prijateljica umira, pripovedovalko zapusti moški, v katerega se je pri petdesetih zaljubila, kakor bi se prvič. Colombe Schneck z jasnim, odmerjenim, a tudi izjemno pretresljivim glasom pripoveduje o gotovosti kot iluziji, ki se čedalje bolj razblinja. Pripoveduje o telesu, poželenju, strahu, smrti, privilegiju in izgubi, vse to, da bi prišla do odgovora na vprašanje, kaj ostane, ko izgubimo tiste, ki smo jih imeli najraje.

(Naslova izvirnih novel: Deux petites bourgeoises, La tendresse du crawl)

138 pages, Paperback

Published January 1, 2025

About the author

Colombe Schneck is documentary film director, a journalist, and the author of twelve books of fiction and nonfiction. She has received prizes from the Académie française, Madame Figaro, and the Société des gens de lettres. The recipient of a scholarship from the Villa Medici in Rome as well as a Stendhal grant from the Institut français, she was born and educated in Paris, where she still lives.

Reviews

[Nina Pernina · Rating 5 out of 5]

Dve noveli: prva je čisti chef kiss ❤️ in gre na polico najljubših!

Mali buržujki - zgodba o prijateljstvu tako iskrena in čista, kjer ni ljubosumja, samo sprejemanje in podpora. Poleg glavne teme pa se avtorica dotika statusa ženske, socialnega statusa, kariere, ljubezni, zakona in nenazadnje bolezni in smrti. Kljub težkim temam je to tako rahkločutno branje za sodobne ženske, ki opogumlja in ti daje dober občutek. Zanimivo je tudi, da pisateljica ne postavlja v ospredje materinstva in s tem prikaže, da ženska ni okleščena samo na eno funkcijo.
Ko naletim na zgodbo, ki mi piha na dušo in si rečem to je to, težko definiram, kaj je tisto, da si je zaslužila vmestitev med mojo najljubšo literaturo, ampak tale novela je vsekakor dosegla prav to.

Milina kravlja - ljubezenska zgodba iz perspektive 50. letnice, spopadanje z globoko vsidranimi strahovi, sprejemanje sprememb in negotove prihodnosti. Zgodba, ki spet na trenutke zelo zadane v svoji pronicljivosti, vendar pa zame ne dosega perfekcije prve novele.

[tia edi · Rating 4 out of 5]

Tok res, ko je rekla, da je prijateljstvo tako svobodno, ker se zanj druzba ne zanima toliko kot za romanticne odnose. Prva novela mi je dala se vec za razmisljat o prijateljstvu (kar ze tko al tko ful rada pocnem).

[Petra · Rating 5 out of 5]

Ti dve noveli sta vse.

[Heli · Rating 5 out of 5]

Čist vse od NoPress!, kar sem do zdej prebrala, je blo najboljše na svetu❤️‍🔥

[emma · Rating 4 out of 5]

prva novela 5 ⭐️, druga 4

[Eva]

❤️‍🩹

[Matija · Rating 4 out of 5]

3,5

[Tanja Šterman · Rating 3 out of 5]

Dve noveli, Mali buržujki in Milina kravla. Zanimivo je, da oba naslova v slovenščini ne zvenita enoznačno ... Mali buržujki ni posvečena buržujki, ampak govori o dveh prijateljicah od njunih otroških let do smrti ene izmed njiju. Tudi naslov Milina kravla sem morala parkrat prebrati - ne, ne govori o Mili in tudi Milina ne plava kravla, ampak je v tem plavalnem slogu neka milina.

No, to ni tako pomembno; samo kot zanimivost, ki se mi je utrnila.
Noveli sta precej očitno avtobiografski. Govorita o temah, ki se tičejo vseh nas. O odraščanju, o ljubezni, o sprejemanju sebe, o izgubi. A slog se me ni dotaknil. Suhoparno, polno naštevanja dogodkov, ponavljanja. Skoraj dokumentarno. Potem sem šla tja, potem je rekel to. Ok, metafora s plavanjem mi je bila všeč, ampak to je pa tudi skoraj vse.

Že dlje časa razmišljam, kaj je v tej francoščini (ne znam je, nikoli se je nisem učila). Veliko francoskega leposlovja se mi zdi nekako odmaknjenega, suhoparnega, brez čustev. Je to stvar prevoda ali pač Francozi tako ubesedujejo stvari?