Se sprašujete, kako je mogoče, da se je Radovan Karadžić, eden najzloglasnejših vojnih zločincev leta, skrival pred celim svetom – in to kar na očeh vseh? Goran Marković v romanu Doktor D. razkriva neverjetno zgodbo, ki meji na bizarno, groteskno in povsem resnično. Ta napet roman, ki se bere kot najboljši kriminalni triler, vas popelje v svet lažnih identitet, mračnih spletk in neizprosnega bega pred pravico.
Karadžić, maskiran kot ljudski zdravilec z dolgo brado in oblečen v hipijsko opravo, ni bil samo mojster skrivanja – postal je figura, ki jo je lokalno prebivalstvo celo oboževalo. Kako se lahko nekdo, ki ga svet pozna kot morilca, spremeni v guruja, zdravilca in karizmatičnega doktorja Dragića, ki zdravi z alternativnimi in ezoteričnimi metodami? Marković odstira tančico tega absurdnega dvojnega življenja, pri čemer ne prizanese ne družbi, ki je to dopuščala, ne politiki, ki ga je ščitila.
Ta knjiga ni zgolj roman – je vpogled v brezno človeške morale, v družbo, ki se zlahka pusti zaslepiti mitom in legendam. Če želite razumeti, kako se resnica skriva za debelo plastjo manipulacij in laži, potem je Doktor D. knjiga, ki je ne smete zamuditi. Šokantna, zabavna in strašljivo realna – to je zgodba, ki jo mora prebrati vsak, ki želi razumeti našo balkansko resničnost.
U jednom od najlepših intervjua koji sam ikada gledao, autor je govorivši detaljno o svom životu i stvaralaštvu naglasio važnost lekcije koju ga je u početku karijere naučio upravnik ustanove o kojoj je snimao svoj prvi film. Lekcija je bila jednostavna: moraš razumeti svoje junake, ući odistinski u njihove čizme, njihovu perspektivu; ne samo opisivati je ili slikati, inače od stvaralaštva nema ništa. I autor je to savršeno razumeo stvarajući od prvog do poslednjeg filma remek dela u kojima je voleo svoje junake i antijunake.
To je ujedno najveći problem ovog beskrajno čitljivog teksta i sjajne ideje o godinama skrivanja Radovana Karadžića. Iako se trudio da ga razume, hladnokrvni animozitet koji gaji prema njemu onemogućio je umetnost u priči. Ima svega ostalog, autentičnosti, dokumentarnosti, preko potrebne demistifikacije u radu "službi", samo one njegove umetnosti nema. Pojela ju je gorčina (sasvim razumljiva doduše) prema antijunaku i tom banalnom nacionalizmu koji stoji za vratom cele generacije.
Pročita se za jedno popodne, uživa se u ideji da Marković piše bolje od većine domaćih stvaralaca, i u trenucima razmišljanja kakav bi ovo bio film odgovor je: šteta je što ga nije snimio, iako ne bi bio dovoljno dobar.
5/5. Markoviću je srbski filmski sklad najprej odobril, nato pa v birokratske postopke zamotal in nato skrivnostno umaknil subvencijo za film o Doktorju D., od leta 1996 zelo iskanemu vojnemu zločincu K. Po scenariju in nalogu Tajne službe mora vselej sveže obriti psihiater, priložnostni pesnik ter samooklicani Največji Sin Domovine, naglo spremeniti najprej svoje nazore, nato predvsem pa pridobiti bolj bradato podobo in se pojavljati na slabo ogrevanih predavanjih doktorjev alternativnih medicin oz. "lečb". Preobrazi se v poklicnega šarlatana, nato pa z drugimi šarlatani tretjim šarlatanom odmerjajo (ne)pravo šarlatanstvo.
Tole sem včeraj prebrala na dah - roman o absurdu, moralnem breznu in filmski prevari.
Goran Marković v Doktorju D. preplete kriminalni triler, groteskno satiro in poetično pripoved o enem najbolj zloveščih obrazov sodobne balkanske zgodovine. V ospredju je karizmatični in zlovešči Doktor D., sicer skrivnostni K. Čeprav roman ostaja v sferi fikcije, je vsakomur, ki pozna zgodovinsko ozadje, hitro jasno, o kom teče zgodba in kdo je K..
Absurdno dvojno življenje Doktorja D. je hkrati šokantno, zabavno in strašljivo realno. Lep vpogled v družbo, ki se zlahka pusti zapeljati in sprejme laž, če je dovolj lepo zavita.
Subjektivni osećaj: kao da sam pročitao nacrt romana Sam način pripovedanja kroz izveštaje, saslušanja i snimke mi je bila jedina svetla tačka. Autor je sabio 12 godina u stotinak stranica. Nedovoljno prostora za priču koju je hteo da ispriča (da, svestan sam da je hteo da snimi film). Autor je ubacio (u tragovima doduše) svoju karakterističnu satiru ali ni to nije bilo dovoljno da spase ovaj reakcionarni pamflet koji će kroz par godina zaboraviti svi oni koji su pohrlili da ga kupe čim je izašao. Prodavači ideja STOP
Уочи дана републике српске узех ову књигу да прочитам, а и да бих смањио тсундоку. Не могу рећи да ме није забавила, али исто тако не могу рећи и да бих је препоручио некоме.
Sjajna analiza jednog zločinca i prevaranta koji je postao (nekima, mnogima…) heroj nacije. Svaka čast gospodinu Markoviću na hrabrosti da ovako nešto napiše , u ovo kriminalno doba…
Ovo je, zapravo, knjiga o tome kako je pisac zamislio šta se dešavalo u životu Radovana Karadžića, tj.doktora Dabetića i kako su ga čuvali neki ljudi iz Službe. Ok, ali sve u svemu, ništa naročito.
Pred dobrimi tremi leti sem prebrala Markovićev Beogradski trio (brala sem v izvirniku, imamo pa tudi slovenski prevod z naslovom Beograjski trio). Bil mi je zelo všeč. Kljub na pogled dolgočasnemu konceptu - roman je sestavljen iz dnevniških zapisov, pisem, uradnih poročil, zapisnikov - rezultat še zdaleč ni suhoparen. Gre za pretresljivo, deloma resnično zgodbo o Jugoslaviji v letih po drugi svetovni vojni. Informbiro, Goli otok, tragične človeške usode.
Doktor D me ni tako prepričal. Zelo cenim pisatelje, ki z vsakim novim delom presenetijo in ne 'štancajo' knjig po istem kopitu. Žal je Marković naredil prav to. Doktor D je potencialno zanimiva zgodba o psihiatru, skrivnostnem K., ki se skriva v Beogradu, pri čemer mu pomagajo oblasti. Prevzame ime Darka Dragića in se predstavlja kot zdravilec. Pravo ime K.-ja v romanu ni omenjeno, a seveda ni težko sklepati, kdo bi naj to bil.
Roman je, podobno kot Beograjski trio, sestavljen kot kolaž zapisnikov, prepisov pogovorov med oblastjo in K.-jem, prepisi zaslišanj ... Ima svoje trenutke, na splošno mi je pa manjkalo bolj poglobljeno vživljanje v K.-ja.