Maj, november

by Drago Jančar

Maj, november, deseti roman Draga Jančarja, se začne kot šala, nadaljuje se kot ironija in satira, sčasoma pa začne postavljati globlja vprašanja o življenju mladega Cirila Kraljeviča in o svetu, v katerem živi. V nekaj mesecih se odvijejo sklepna poglavja njegovih poskusov, da bi našel svoj prostor pod soncem in si postavil smiselni življenjski cilj, ki se neulovljivo premika med skrajnima poloma visokih sanj o umetnosti in ljubezni ter banalno, tudi brutalno vsakdanjostjo, v kateri je treba predvsem preživeti. Med kratkim potovanjem skozi družbo, kjer so vse velike zgodbe že zaključene in za njimi ostajajo zgolj ostri robovi povzpetništva in pridobitništva, se njegova želja po polnem in smiselnem življenju spreminja v tavajoče iskanje identitete in vse bolj izgubljenih iluzij. V še zmeraj mladostno vedrino se počasi naseljuje grenkoba nesmiselnega nesporazuma s svetom. Mladi junak romana se iz protagonista, ki je želel svetu vtisniti svojo enkratno in neponovljivo podobo, preobraža v nemočnega marginalnega opazovalca. In vsak korak naprej je že tudi korak nazaj, morda tudi korak navzdol, skupaj z družbo, ki se pogreza v svoje močvirno životarjenje.

296 pages, Hardcover

First published January 1, 2014

About the author

Drago Jančar je končal Višjo pravno šolo v Mariboru. Med študijem je bil kulturni, glavni in odgovorni urednik študentskega lista Katedra. Po študiju je bil najprej zaposlen kot novinar pri dnevniku Večer, nato je bil svobodni pisatelj, za tem dramaturg pri Viba filmu in nazadnje tajnik in urednik pri založbi Slovenska matica v Ljubljani. Študijsko je večkrat bival v tujini, v ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji. Od leta 2001 je redni član SAZU. Je največkrat prevajani sodobni slovenski pisatelj.
Jančar je najprej začel s pisanjem pripovednih del v modernistični pripovedni tehniki in pod vplivom francoskega novega romana. V pripovednih delih obravnava spore posameznika z aktualnim družbenim okoljem (roman Petintrideset stopinj, novele O bledem hudodelcu) in pripoveduje o tragičnem spopadu med individualno človeško eksistenco in kaosom objektivnega sveta (romana Galjot, Severni sij, novele Smrt pri Mariji Snežni).
V Jančarjevih pripovednih delih v osemdesetih letih dvajsetega stoletja so opazne postmodernistične prvine, pozneje pa se tem pridruži še tematski premik k intimnim eksistencialno odločilnim problemom (novele Pogled angela, roman Posmehljivo poželenje). Pisatelj je v svojih delih uporabil tudi zgodovinsko tematiko (romana Galjot, Katarina, pav in jezuit).
Jančar v svojem dramskem opusu upodablja posameznika, ki v sporu s posplošujočim in neobčutljivim sistemom praviloma propade. Pri tem izbira predvsem zgodovinsko snov in jo alegorično povzdigne (Disident Arnož in njegovi, Veliki briljantni valček, Dedalus, Klementov padec, Halštat). Groteska Zalezujoč Godota je variacija besedila S. Becketta. Pomembna je tudi Jančarjeva esejistika, ki se ukvarja z eksistencialnimi in političnimi vprašanji intelektualcev v sodobnem, posebej socialističnem svetu.
Drago Jančar je za svoj književni opus prejel številne nagrade: leta 1982, 1985, 1989, 1995 Grumovo narado, leta 1979 nagrado Prešernovega sklada, leta 1993, 1995 Rožančevo nagrado, leta 1993 Prešernovo nagrado, leta 1999, 2001 nagrado kresnik, leta 1994 evropsko nagrado za kratko prozo in leta 2003 Herderjevo nagrado.

Reviews

[Argos · Rating 3 out of 5]

Sanırım son romanı D. Jancar’ın. Diğerlerinden farkı, politik ya da savaşa dair olmaması. Yer slovenya kısmen de Viyana. Bir genç adamın hikayesi, bir kemancı. İstikrarsız, kendisini hayatın akışına bırakmış, itiraz etmeyi bilmeyen ve hayalleriyle yaşayan bir adam. Hikaye basit, anlatım biçimi önceki romanlarından zayıf. Light bir roman. Umarım Danjar da çizgisini aşağıya çekenler arasına girmez.

[Marko Rijavec · Rating 4 out of 5]

Priznam. Če bi se pod roman Maj, november podpisal kdorkoli drug, bi šlo za prav spodoben roman. Ko pa sem prebral, da je avtor Drago Jančar, so mi pričakovanja (pre)hitro zlezla (pre)visoko. Saj ne, da bi bil roman slab, nasprotno. Dober roman, z veliko priložnostmi, da človek razmišlja, še več, da se potopi v usodo in križišča sodobnega slovenskega mladca, podobnih razmišljanj in podobnih odločitev, malo naivnih, malo nesrečnih, kot jih ima marsikdo v mladi generaciji. Pa vendar. Razmišljal sem, kaj mi pri romanu manjka. In manjkalo je ... Ne vem točno, kaj. Morda duša, morda pripovedni žar, veselje, strast, ki smo ga od Jančarja vajeni. Strast, da, tista nevidna sila, ki loči vrhunske od dobrih. Nekaj globokega, podtalnega simbolizma in zdi se, kot da ... Pri nas doma bi rekli, da se še ni dobro "womodil", da se še ni dobro ulegel. Kot mineštra, ki je vedno boljša zvečer, kot za kosilo.

Sicer pa gre za aktualna vprašanja mladosti in iskanja. In morda zastrt odgovor, zakaj je danes toliko obupa in črnogledosti. Ciril Kraljevič je mlad violinist, ki je obesil šolo na klin in se podal na Dunaj. Tam se z igranjem v gostilni in na ulici komaj preživlja. Potem sreča slovenskega poslovneža, Štefana Dobernika, ki mu ponudi nekakšno zaposlitev. Sanje, morda iluzije, potegnejo Cirila v sredo neznank, ki jih sprva še nekako obvlada, sčasoma pa začnejo one obvladovati njega in vse se začne zapletati. Med njegovim potovanjem in iskanjem spoznamo vse pasti sodobne družbe, v katero vstopajo mladi z ideali, ki se kmalu postavijo na resno preizkušnjo: ali ostati naiven idealist, morda prodati svoje vrednote za uspeh ali se preprosto prepustiti kolesju in živeti brez srca in brez glave? Težka dilema, na katero si je treba odgovoriti. Težka dilema, po kateri bomo na svet in na njegove otroke gledali drugače.

[Anitaa · Rating 4 out of 5]

Čisto vredu, povprečen roman. Kratek in lahko berljiv. Priporočam, če iščete knjigo za lahkotno branje.

[Tanja Šterman · Rating 4 out of 5]

Nisem ravno poznavalka Jančarjevega opusa. Ja, seveda, prebrala sem To noč sem jo videl in bila očarana, ganjena in navdušena. 'In ljubezen tudi' mi je bila že manj všeč. 'Ob nastanku sveta' še manj ...

'Maj, november' me je pritegnila zaradi glavnega junaka, violinista. Pa naslovnica mi je bila privlačna. Vse skupaj pa - lepo berljivo, ampak nič kaj navdušujočega. Nekaj lepih metafor iz glasbenega sveta, naiven mlad protagonist, izgubljen v svetu preračunljivosti, kriminala in spletk.
Čas dogajanja je težko opredeljiv ... začetek je dajal vtis zgodnjega dvajsetega stoletja (slovenski študent na Dunaju ...), nato dobimo nekaj opornih točk: iz Šestice izstopi junak na Slovensko cesto, ne Titovo, ampak pri tem se mimo njega pomikajo avtomobili in ga obsvetijo žarometi. Torej je takrat še tekel promet po Slovenski. Pa seveda sem trznila pri omembi arije "La ci darem la mano" in komentarju, da je to tenor. Placido Domingo. Don Giovanni je seveda bariton, ampak Domingo pač na stara leta poje baritonske vloge.
No, pa seveda gospodarski kriminal, tajkuni ... torej se zgodba verjetno dogaja nekje v poznih devetdesetih ali prvem desetletju 21. stoletja.

Ostajam pri mnenju, da je 'To noč sem jo videl' izjemen roman, nisem pa v Jančarjevem klubu oboževalk. Za to moram najti še kakšen njegov roman, ki me bo res navdušil.