Vrelec življenja : Martin Vrenko v zdravilišču

by Avgust Demšar, Tarja Zupančič Danko (Illustrator)

Upokojeni policijski inšpektor Martin Vrenko se v zdravilišču, kjer okreva po poškodbi, ki jo je staknil v Vodnjakih, znajde v pisani družbi. Tu so eden najbogatejših Slovencev, ostareli opravljivki, ki vtikata nosova, kamor bi bilo najmanj potrebno, jezikavi obrtnik z družino, v kateri vladajo nenavadni odnosi.
Eden od njih se ne bo vrnil domov.

Truplo v toplicah je vselej neprijetna situacija za vse vpletene, zato je najbolje, če smrt ne deluje sumljivo. Toda Vrenku njegov občutek ne da miru. Bivanje v zdravilišču se iz rutinske rehabilitacija prelevi v svojevrsten sudoku – igro neštetih kombinacij, med katerimi se vsaka naslednja zdi manj verjetna od prejšnje. Ali pač? Gostje, osebje, duhovi iz preteklosti … detektivski um ne pozabi nikogar.

Ali, kot v romanu Vrenko pojasni ženi Mojci: “Smrt je preresna zadeva, da bi je ne imeli pod nadzorom.”

Genres: Crime

271 pages, Hardcover

First published May 10, 2025

Reviews

[Viktorija Kante · Rating 4 out of 5]

Vrenko je upokojen in v zdravilišču. Tam seveda nekdo umre. Naravne ali nasilne smrti? Vrenko malo vohlja naokrog.

Berljivo, je pa malo "upokojenski" slog. Ni to Demšarjev najboljši primer.

[Mojca Rudolf · Rating 5 out of 5]

Demšarjevih del nisem veliko brala. Že pred leti, ko so komaj začeli izhajati, pa nato še enega, zadnjih del pa nisem brala. Tule me je na moč zabavalo izrazita časovna neusklajenost v poglavju, ko Martin Vrenko šele prispe v zdravilišče. In pa to, da se nekdo ni mogel zediniti, ali bi se roman dogajal leta 2024 ali 2025, kar je lepo razvidno iz mailov med Milošem in Vrenkom. A nenazadnje se zdi, da vsi tisti, ki smo že prebrali roman, ali tisti, ki ga še bodo to poletje, epilog kriminalke dobimo v prihodnosti. Da se takšne zadeve zgodijo, zelo dobro poznam iz svojih romanov, zato, ja, nihče ni nezmotljiv.
Kar pa se tiče romana: izjemno všečno mi je bilo to, da ne gre za klasično kriminalko: zgodi se umor in nato sledimo le še raziskovanju tega, kdo je morilec, pa morda morebitnih obrobnim zgodbam okoli tega. Tule gre za luštno, simpatično življenje Martina Vrenka, ki prispe v zdravilišče, da bi malo pozdravil svoje poškodbe. Zdi se malce zagrenjen, saj je upokojen, pa malce se mu ne da ukvarjati preveč z ljudmi okoli sebe, a je seveda prisiljen malce komunicirati s svojimi sotrpini iz zdravilišča. Smrt se zgodi šele kasneje in tudi to mi je bilo všeč: ugibanje ali gre za naravno smrt, ali pač ne. En delček mi sicer ostaja malce nejasen, a kot celota mi je bilo tole nadvse simpatično branje.

[Nina Pernina · Rating 3 out of 5]

Solidna sodobna slovenska kriminalka. Želela bi si, da bi se detektivska napetost začela nekoliko prej v zgodbi in bi se tako izognili mrtvilu na sredini zgodbe. Razplet je bil kar inovativen in avtorju je celo uspelo ustvariti nekaj cliff hangerjev. Lokalno dogajanje in raznolika druščina gostov v zdravilišču pa tudi doda posebno vrednost romanu.

[Blaz · Rating 2 out of 5]

Najslabša knjiga do sedaj, zaplet mi je bil sicer precej domiseln in všeč. Ampak oblikovanje platnice ni pa za nikamor, prav grdo štrli ven iz Demšarjeve serije prejšnih (prenovljenih) lepih knjig.

[Martina Zitnik]

Kot vse ostale Demšarjeve, tudi njegova najnovejša ne razočara. Spet sem ga dohitela, prebrano imam vse in sedaj bom težko čakala na njegovo naslednjo knjigo, saj sem se ob branju njegovega repertoarja rahlo navezala na njegove like - skupino kriminalistov.

Glede na to, da je mojster pripovedi, bi z veseljem prebrala tudi kakšno njegovo ne-kriminalko. Mogoče zbirko zgodb iz mladosti (bodočih) kriminalistov?

[Mana · Rating 3 out of 5]

Vitalni upokojenec Martin Vrenko se odpravi na rehabilitacijo v toplice. Tam sreča živopisno družbo; izjemno klepetavi opravljivki, milijonarja, družino z narcisoidnim patriarhom na čelu, celo bivšo punco sreča. Kako je svet majhen! No, pa saj vemo da je Slovenija Dolina Šentflorjanska.

Vrenko se ukvarja s terapijami, sudokujem, da čas hitreje mine pa še kakšno pokadi. Pridruži se mu žena Mojca, ki v savni odkrije mrtveca in Vrenko takoj posumi na umor. Družinski člani umrlega in vodstvo zdravilišča pa se z njim ne strinjajo. A Vrenko ne odneha, smrti želi priti do dna.

Vrelec življenja žal ni na nivoju, kot smo ga vajeni iz drugih Demšarjevih del. Zgodba je predvidljiva, kratka, kar skuša avtor na silo podaljšati z raznimi tehnikalijami iz kriminalističnega sveta, tudi liki niso preveč globoki in detajlno opisani. Demšar se sicer ukvarja s starimi travmami in družinskimi odnosi, a žal vse skupaj ostane pri osnovah. Tudi žena Mojca ostaja v senci.

Gre za res lahkotno kriminalko, ravno pravšnjo za branje ob bazenu v toplicah, ko človek ni povsem z glavo pri branju.

[Luka · Rating 4 out of 5]

Vrenko gre v toplice, zasluženo, tam pa mu je pač malo dolgčas. Tudi bralcem utegne biti, saj se do polovice knjige skoraj nič posebnega ne zgodi. Mene je branje o njegovem početju in razmišljanju med zdraviliškim obiskom kratkočasilo in zabavalo, kdor pa pričakuje več akcije, bo knjigo morda kar odložil. Poudarek romana je na psihologiji, medosebnih odnosih in na portretiranju obiskovalcev zdravilišča. Liki so zabavni, slovenski, pristni, zato roman deluje živo in verjetno. Še dobro, da obstajajo Nade in Majde, ki imajo vse pod nadzorom. Sproščujoče branje, vsekakor pa ne dosega nivoja Cerkve. Nekdanji sodelavci Vrenka s policije so zelo obrobni, tokrat nekoliko več prostora dobi njegova žena, ki ga obišče v toplicah. Prijetno branje. Z zanimanjem čakam, kje se bo upokojeni višji policijski inšpektor znašel v naslednjem romanu.

[Anton Mohorčič · Rating 2 out of 5]

Za lase privlečena zgodba! Pa vse tisto nepotrebno pametovanje bralcu. Avtor pogosto skače ven iz zgodbe in nam razlaga in razlaga! Pa vsevidno oko, ki nas sproti seznanja o tem in onem … in na koncu nam celo razkrije morilca! Ker avtor ni začetnik, lahko le rečemo, da je njegov slog "začetniški" in pametovalen. Liki, ki nastopajo v zgodbi, so plehki – o njih lahko zvemo zelo malo. Sama zgodba pa daje vtis – še posebej na koncu – umetno ustvarjene zapletenosti, celo z elementi nesmisla!

[Reader · Rating 2 out of 5]

Prvih nekaj knjig od Demšarja odličnih, pri tej se pa vidi, da je napisana že dokaj na silo. Preveč strani z odvečnimi podatki, deja vu, glede kriminalnega zapleta in razpleta. Škoda.

[Polona Pačnik · Rating 4 out of 5]

Lušna

[Brina · Rating 4 out of 5]

Tale mi je bila luštna. Martin Vrenko tudi v pokoju ne počiva. Lahkotna kriminalka z drugačnim tonom od ostalih Demšarjevih.

[Anja · Rating 3 out of 5]

Za moj okus preveč razvlečena. Kar malo sem nostalgična po prvih knjigah iz serije o Vrenku.

[Tjasa · Rating 4 out of 5]

3.5*
Malo sem že pozabila, kako Demšar rad predava :-) A čisto zabavna kriminalka.

[Tanja Šterman · Rating 4 out of 5]

Popolnoma razumem, da marsikomu Demšar ne sede. Naklada, naklada, sto strani traja, da se kaj zgodi, potem pa spet naklada. Ampak meni je všeč njegov slog. Zelo luštno, sproščujoče branje, simpatični junaki ... in kakšen umor za povrh, da je bolj zanimivo.

Martin Vrenko je v pokoju in odide v neimenovane toplice, da bi rehabilitiral poškodbo ramena. Med branjem sem se vseskozi spraševala, katere toplice so to - pa se mi na koncu ni ljubilo resno raziskati. 114 km od Maribora, če greš po stari cesti, če greš po avtocesti, je treba preko Ljubljane, ampak je precej kilometrov več (piše koliko; sem pozabila). Aja, pa po stari cesti greš mimo Sevnice. Na začetku sem samodejno sklepala, da se nahajamo nekje v Prekmurju, potem me je pa ta podatek "preko Ljubljane" čisto zmedel. In sem pomislila, da je v Strunjanu - ampak potem bi bilo več kilometrov. In seveda Sevnica ne pride v poštev. Ok, nekje na Dolenjskem torej. Saj ni bistveno ... 😉

Vrenko torej hodi na fizioterapije, bazene, savne, klepeta z ostalimi gosti, rešuje sudokuje ... in to traja skoraj pol knjige - ko njegova žena Mojca (ja, Vrenko ima ženo. Ne vem zakaj se jim je zdelo v nadaljevanki potrebno izmisliti si štorijo s Katarino Čas) v savni naleti na truplo. Kaj se je zgodilo?

Rešitev je malo za lase privlečena. A zanimiva. Prav to je malo zmanjšalo mojo oceno knjige - od Demšarja pričakujem maksimalno dodelano fabulo. Vrenko je kot Poirot - uporablja intuicijo, za katero (tako kot Poirot) pravi, da ni nič magičnega ali nadnaravnega. Pri intuiciji gre za miselno operiranje na drugih nivojih, za podzavest, za dejstva, za katera se ne zavedamo, da jih vemo.

Naslovnica je morda za marsikoga čudna, neprimerna, grda ... zdi se mi, da je v današnjem času bolj šokantna kot pa če bi bilo na naslovnici krvavo truplo ali gola ženska. A ko prebereš knjigo, veš, zakaj.