Profesor je končno mrtev

by Maša Jelušič

Kriminalistična inšpektorica Katjuša Jakopič je komaj ušla naklepnemu umoru. Storilec je na begu, njo pa že čaka nov primer. Upokojeni profesor kemije, znan kot osumljenec afere #jaztudi, je mrtev. Zdi se, da je morilec lahko le eden izmed osmih nadvse posebnih sosedov. Katjuša s sodelavcema previdno razkriva njihove skrivnosti in kmalu se izkaže, da ima čisto vsak od njih dovolj motivov za umor. Nato pa pred oknom profesorjevega stanovanja najdejo novo žrtev …

Prvenec Maše Jelušič izrisuje zapleteno kriminalno dogajanje, ki se bere kot cosy crime, »domačna kriminalka«, v kateri nasilni prizori ostanejo skriti, forenzične sledi realne, iskanje storilca pa sila napeto.

Genres: Crime

368 pages, Hardcover

Published May 1, 2025

Reviews

[Žiga]

Tako dobre kriminalke že dolgo nisem bral. Zelo prijetno, tekoče branje brez krvi, brez nasilja, a vseeno napeto in domiselno do konca. Vsi osumljenci so mi bili do konca sumljivi. Konec pa v slogu Agathe Christie... bomba

[Patricia (Na valovih vrstic)]

Odlična! Sem že rahlo živčna, ker rabim nadaljevanje kar zdaj 😃

[Aljoša Harlamov]

Še eno zelo dobro žanrsko delo. Detektivka oziroma "cozy mystery" - domačna skrivnostnica; z majhnim krogom osumljencev (sosedje večstanovanjske hiše), ki vsi prikrivajo bolj ali manj mračne skrivnosti in imajo bolj ali manj prikrit motiv za umor. Tega sicer ni preveč težko ugotoviti, če si dovolj pozoren bralec - element, ki se ponavlja, pa nima nobene vloge v zgodbi, zelo hitro postane očiten; tudi vzvod za razkritje morilca, ker je izpostavljen, a se ga predolgo ne nagovori. Ampak jaz imam raje preveč predvidljivo razkritje kot nekaj, kar je posledica informacije, ki je bralec ni imel (kot je pogosto v prvih primerih Demšarja, pa tudi pri Golobu). Tako da mi je to vseeno bližje, saj sem lahko kot bralec sodeloval pri njem - kar je največji draž dobre detektivke. Mogoče me je nekoliko zmotila tudi lokalizacija - zdi se, kakor da je v Sloveniji kriminal bolj pogost, kot je v resnici, in živijo kriminalisti zelo nevarna življenja, pa tudi pogostost ptičjih priimkov je štrlelo iz zgolj naključnosti in s tem opozarjalo na svojo umetelnost (toliko bolj, ker nekdo v knjigi en tak primer celo nagovori, zato vsi ti primeri postanejo še toliko bolj čudaški); precej preveliko naključje so bile tudi osebne povezave, predzgodbe sosedov z umorjenim. Ampak vseeno spisano zelo tekoče, spretno in zanimivo, hitro berljiva detektivka, ki nam zelo učinkovito da tudi nekaj osebnega življenja kriminalistov ter očitno napoved nadaljevanja ali pa povezujoče nadzgodbe. In predvsem gre za detektivko, v kateri se kriminalisti ukvarjajo s primerom, razmišljajo o njem in upoštevajo nekatere osnovne policijske postopke. Dodaten plus je družbeno kritični kontekst: #jaztudi, ki je na trenutke morda nekoliko močno vzpostavljan, ampak mislim, da nič ne škodi; pa vmešavanje politike v delo policije. Vsekakor bi tole RTV Slovenija še lažje adaptirala v fino serijo.

[Mirjana (Mirjana_bere)]

Profesor je končno mrtev je krimi, ki se ga težko odloži. V najboljšem stilu Agathe Christie je že na začetku znan nabor osumljemcev, vprašanje je samo, kdo se je zlagal.

Zelo všeč mi je bil stil pisanja, kjer sta pogosto bila narejena dva koraka naprej, nato pa eden nazaj.

Upam, da bo višja inšpektorica Katjuša s pomočjo kolegice Zofije kaj kmalu spet reševala kaj kriminalnega.

[Nina Pernina]

Zelo dobro napisana cozy mystery detektivka v klasičnem stilu “whodunit”, kjer do konca ne veš, kdo je morilec.

[Maša]

Sedi, 5!

[Polona Pačnik]

tale je bila pa popolna.

[Mojca Rudolf]

Zelo klasična kriminalka. Bralec je, skupaj z višjo kriminalistko Katjušo, že takoj na začetku postavljen pred umor, ki se zgodi v večstanovanjski hiši v Ljubljani. Sledijo zaslišanja stanovalcev, odkrivanje sledi in laži, ki jih med resnico natresejo zaslišanci. Skupaj s Katjušino ekipo lahko bralec odkriva motive in to, kdo je morilec mrtvega profesorja. Sama sem okoli dvestote strani že določila motiv in storilca...
Napeto dogajanje, zasuki in razkrivanje dejanske resnice nas vodi vse do zaključka, ki je v slogu Poirota, kot nekje zapiše tudi avtorica.
Zelo lepo slogovno izpeljana kriminalka, ki ves čas vleče k branju. Prav od prvega stavka naprej te ujame in te ne izpusti do samega konca, ki preseneti? Hja, sama sem motiv odkrila, ne pa pravega storilca. Zelo spreten zaključek in tole je bila ena zelo dobrih slovenskih kriminalk. Brez odvečnega pojasnjevanja, brez dolgočasnih podrobnosti; le dogajanje.
O sami višji kriminalistični inšpektorici in njenem osebnem življenju ne izvemo veliko. Tudi sam konec se mi zdi, da obeta nadaljevanje. Ali pa vsaj močno upam in držim pesti, da bo avtorica s to akterko nadaljevala in bo nastala serija. Sodeč po prvem delu bi bila to lepa popestritev slovenskim kriminalnim romanom. Na kratko: odlična kriminalka, tista prava: umor, priče, razkrivanje motivov, odmotavanje nitk in konec v slogu Agathe Christie. Top!

[Tanja Šterman]

V romanu Profesor je končno mrtev spoznamo kriminalistično inšpektorico Katjušo Jakopič. V svojem prejšnjem primeru je bila napadena in ranjena, zato je na dopustu. Kaj točno se je zgodilo, ne izvemo.
Dopust prekine zaradi umora profesorja Sreča Finka. Fink je bil večkrat obtožen nadlegovanja in posilstva, a nikoli kaznovan. Tudi Katjuša Jakopič ima z njim neprijetno izkušnjo.

Manjši blok v Rožni dolini v Ljubljani, šest stanovanj, eno truplo in osem osumljencev. Vsi stanovalci imajo svoje skrivnosti, vsi lažejo - ugotoviti je treba le, kdo laže glede zadev, povezanih z umorom. Zanimivo je, da ima kar nekaj protagonistov "ptičje" priimke. Ema Kos, Kaja Čuk, Dare Orel ... in Ivan Vran. Predsednik (po lastnih besedah zmerno) desne vlade v času kovida, vpleten v sumljive posle in z lovkami, ki segajo v vrh policije.

Katjuša Jakopič je simpatičen lik. Živi z mačkom, ki mu je ime Mehko, ima dobrega prijatelja, občasno ima psihične težave zaradi napada in poškodbe pri prejšnjem primeru, ki ga je reševala. Zasnova romana omogoča nadaljevanje in upam, da ga bomo lahko kmalu brali. Katjuša se mi je prav priljubila in rada bi "izvedela", kaj se ji bo še zgodilo.

Razkritje zločina poteka podobno kot v kakšnem Poirotovem primeru. Vsi so zbrani, vsi so osumljeni - in po nekaj poglavjih namigovanja in nategovanja izvemo, kaj se je zgodilo.

Odlično napisano, tekoče berljivo, zanimivo, zabavno, inteligentno. Kaj hočem več? Nič. Samo nadaljevanje, prosim.

[sam]

Sicer dobro napisano, izpeljano in izredno hitro berljivo, ampak me je proti koncu čisto odbila ta podobnost razkritja umora s Christiejinim Poirotom. Lik Katjuše mi je slightly antipatičen, njeni pogovori pa so na čase delovali malo preveč ameriško..
Drugače dobro branje, za slovensko kriminalko čist solidno, ampak me pa ni ne vem kako prepričalo.

[Sabina_bere]

Nova in res fina 'cozy' slovenska kriminalka brez kravavih scen, ki se prebere na dušek. Škoda je le, ker o glavni junakinji, višji kriminalistki Katjuši, izvemo le bore malo.

[ManicaH]

Všeč mi je bilo hitro in napeto dogajanje, ki je predvsem postavljeno v stanovanjsko hišo, kjer se je zgodil umor in kjer se nahajajo osumljenci. Glavna inšpektorica je pametna in zelo taktična. Se veselim nadaljevanja, da zvem še kaj več o njenih prejšnjih primerih in ostalih stvareh, ki so jo zaznamovale.

[Jedrt]

Zelo inteligentno in elokventno spisan roman, ki poleg kriminalnega žanra poseže v vrsto drugih družbenih tem, kar je bilo zame svojevrstno razodetje, zaradi katerega so se mi prikupile prej zanemarjene kriminalke! Izvrstno, tenkočutno, ažurno.

[Ajda Naklada]

Kriminalistični inšpektorici Katjuši Jakopič je po daljši bolniški odsotnosti dodeljen prvi primer - umor neslavnega ljubljanskega profesorja, ki je postal znan zaradi številnih obtožb žensk, ki jih je tako ali drugače zlorabljal. Zadušen v spanju za zaklenjenimi vrati večstanovanjske hiše, odpre primer, kjer storilec enostavno mora biti nekdo od sosedov. Ali pač? Ko Katjuša z ekipo preiskuje primer, ugotovi, da ima čisto vsak od sosedov motiv za umor, odkrije pa tudi številne sistemske napake in resnično vpletenost profesorja v gibanje #jaztudi.

Prvenec Maše Jelušič je v zadnjem času slovensko žanrsko sceno povsem obnorel. Kriminalka je med slovenskimi bralci končno dobila status, kakršnega si zasluži. Za dobro kriminalko namreč potrebujemo mnogo več, kot le vedra krvi in izprijenega morilca. Potrebujemo suspenz, poglobljene like, žrtev, ki ni zgolj črno-bela, motive za umor, predvsem pa kompetentnega avtorja, ki zna vse skupaj povezati v lepo berljivo celoto. Prepričana sem, da je pri kriminalkah, ki ne operirajo z "vau" efektom krvavih prizorišč umora, še težje doseči bralčevo zanimanje in zato imam ogromno spoštovanje do avtorjev, ki se v času iskanja ekstremov lotijo malce mehkejše, upam si reči Christie-jevske detektivke.

Knjigo sem brala praktično cel april, a sem skoraj prepričana, da je problem v meni. V tem aprilskem razpoloženju bi potrebovala morda nekaj malo bolj dinamičnega, kar bi me hitreje pritegnilo k branju, detektivke pa pač gradijo z bralcem drugačen odnos. Raziskovanje tega umora je namreč precej realistično opisano - počasno, po majhnih korakih, ki dokaj dolgo na videz preiskovalcem ne prinesejo prav nobenih odgovorov. Mislim, da je težava predvsem v TV serijah in drugih kriminalkah in trilerjih, ki prikažejo preiskave bliskovito hitre in opremljene s skoraj nadnaravnimi močmi forenzikov in preostale ekipe. Realnost je namreč precej počasnejša in manj udarna.

Detektivka z motivom "zaprte sobe," kjer je storilec nekdo od nabora že znanih oseb, sicer nikoli ni bila moj najljubši podžanr kriminalke. Neskončno pa sem vesela, da se tudi ta žanr razvija tudi med domačimi avtoricami.

[Jaka Tomc]

Užival sem.

[Anja Drab]

Če bo šlo tako naprej, bom postala še celo fenica kriminalk. Tole je bilo v užitek brati (čeprav je trajalo dlje, kot bi si želela, krivda je povsem na moji strani in nikakor ne v vsebini knjige), res dobro razviti liki, napeto razvijanje zgodbe, dobre zastranitve. Žal me je le konec malo razočaral, prehitro in z veliko manj pričakovanja, kot je prej tekla zgodba, je postregel z dokaj pričakovanim razpletom.

[Blazz J]

2/5. Za "ta lahkoten" žanr nekoliko preveč učbeniško napisana kriminalka. Avtorica neki uredniški srenji, ne pa žal bralstvu, želi dokazati, da zmore "obrtniško" napisati uspešnico. Naj to ne bo kvarnik, a vse to ste brali že pri Golobu, Demšarju ali Ireni Svetek, morda Frelihu ali Karlovšku...

[AnjaM]

Ta kriminalka je dober primer lahkotnega plažnega čtiva, ker ni krvava, a kljub temu povleče in drži bralca v napetosti do konca. Stranski liki so zanimivi, določene teme ala #jaztudi aktualne, in Katjušina zgodba obljublja nadaljevanje.

[ela]

ful zabavno, takoj prebrala, ni pa to nek literarni presežek

[Blaz]

Končno! Prasec! Grem vplačat loto.

[YellowTea]

Idk, somehow i expected more from it. There’s also so many loose ends left

[Romana]

Sicer hitro berljiva kriminalka, ki pa je ne bi uvrstila v ‘cosy crime’ kategorijo (kot piše na platnici). Rešitev primera res izvemo v končnem soočenju vseh osumljencev, ko jim kriminalistka odpredava vse motive in zaporedje dogodkov, vendar: primera ne rešuje amaterski detektiv, v knjigi ni lahkotnih in humorističnih opisov, tudi dodajanje politike v žanr ne sodi, še najmanj pa vsi opisi japonskih pornografskih stripov.

Precej neprofesionalno se zdi, da glavna kriminalistka svoja razmišljanja in podatke o primeru prostodušno deli s prijateljem, drug kriminalist pa pozno v noč poseda na pijači z enim od osumljencev …

Nenavadno je tudi, da primer umora spolnega iztirjenca rešuje kriminalistka, ki jo je v preteklosti umorjeni nadlegoval in da je za to vedel tudi nadrejeni, ko ji je primer dodelil.

Spoiler: Morilec se je skrival v največji omari, pa vendar ženska, ki je pretaknila in prebrskala vso stanovanje, da bi našla loterijski listek, sploh ni pogledala vanjo in ga odkrila?!?!

Spoiler: Pozornemu bralcu bo datum vplačila loterijskega listka nelogičen in sumljiv že ob prvi omembi.

[Brina]

Dobro branje, me je pozitivno presenetilo. Taka počasna kriminalka z izpraševanjem sosedov in nekoliko netipično obstransko zgodbo, ki ni najbolj verjetna za dogajanje v Sloveniji. Storilca dejanja je bilo zelo težko napovedati, predvsem zato, ker kot bralec ne prejmeš vseh informacij, kako je do tega umora prišlo. Storilca na koncu inšpektorica Katjuša razkrije, a zame je bil to "meh" trenutek, ker se ni dalo že prej ugibati, kdo bi lahko umor tudi izvršil. Vseeno mi je bilo v veselje prebrati delo nove slovenske avtorice kriminalk.

[Redbubble]

Zelo napeta knjiga z veliko preobrati in presenečenji! Prijetno poletno branje, ki ni samo zabavna kriminalka, ampak tudi odpira pomembna družbena vprašanja. Mislim, da nobena zenska ob tej knjigi ne bo ostala ravnodušna.

Priporočam.

Za slovensko kriminalko - 5 zvezdic.

[Viktorija Kante]

Nova odlična slovenska kriminalka z žensko inšpektorico.

[Aleš Rajterič]

Odličen krimič, priporočam

[Igor]

Za prvi roman je to več kot odlično

[Simon Popek]

3,0 ⭐️

[Slavko Jerič]

Navdušujoče. Bogat svet. Se veselim nadaljevanj.

[Heli]

Že sto let nisem brala kriminalke in sem pozabila, kok so zabavne!! Bonus točke zaradi političnega ozadja, bi si pa mogoče želela, da bi bila ta feministična #JazTudi tematika malo bolj dodelana.