Misterij žene

by Zofka Kveder

Misterij žene je del zbirke eKlasiki, ki obsega temeljna dela slovenske klasične književnosti od Valentina Vodnika in Antona Tomaža Linharta do Srečka Kosovela in Ivana Cankarja.

Genres: Short Stories, Classics

129 pages, ebook

First published January 1, 2013

Reviews

[Ⰰⱃⰿⰰⱀⰴ Ⱆⰾⰴⰵⱃⰻⰽⱁ Ⱅⰵⱄⰾⰰ · Rating 3 out of 5]

Nakladni zavod Matice hrvatske
Zagreb, 2004.
Sa slovenskog prevela Anamarija Paljetak
Izdanje posjeduje dva pogovora, ono Sunčane Škrinjarić i ono Helene Sablić-Tomić.
Zbirka crtica i kratkih priča.
Jezični stil je čisti ekspresionizam. Sama činjenica da zbirku čine prozni fragmenti svjedoči o poetici ekspresionizma. Leksemi "krv" i "noć" se često javljaju te podsjećaju na Kamova.
Pojedine crtice su na razini četvorke. Često su pune emocionalnog naboja.
Ideologija feminizma se iskazuje u mizandriji, muškarci su uvijek nasilnici, pijandure i snagatori bez osjećaja. Gadio mi se prikaz djece, u više crtica i kratkih priča djeca se nazivaju "kopilad" te su teret ženi. Kakvo jadno libtardsko razmišljanje. U tom vidu ova zbirka bi bila hit među libtardicama, femikretenisticama u leglu libtardstva Kaliforniji, mogu zamisliti konferenciju posvećenu ovoj zbirci na sveučilištu Berkleyju.
Protuobiteljske vrijednosti života bez djece su uistinu vrijednosti dekadencije i propasti. Esencijaliziranje muškaraca pod egidom ženske emancipacije emancipacije je jadno. Nazivati djecu "kopilad" je odvratno. Ako je put ženske emancipacije shvaćanje dužnosti majke kao nešto što ženu okuje, što ju ograničava, onda sam itekako protiv feminizma.
Društvo bez obitelji je društvo bez budućnosti.

[anagord · Rating 3 out of 5]

wow, činjenica da je ovo napisano 1900. godine???? djelo se bavi temama i idealima prvog vala feminizma sa ekspresionističkim štihom i odbija zalaziti u metafore kako bi dočarala grozote koje su žene morale/(još uvijek moraju) prolaziti

lako bih ju mogla nazvati jednom od izravnih preteča suvremenih djela koje raspravljaju o protuobiteljskim idealima, nasilju u obitelji i romantičnim odnosima, brakovima bez ljubavi, besplatnom kućnom radu žena i sl. (ovo posljednje čak naveliko nadilazi prvi val i na pragu je današnjeg četvrtog vala)

pretjerano naglašena opreka women good vs. men bad je odavno démodé, te iz današnje persepktive nedostoje intersekcije s drugim problematikama, ali je svejedno djelo vrijedno čitanja, pogotovo za ljude poput mene koji nisu upoznati sa slovenskom književnosti, zanima ih ova tematika, plus dodatni bonus: jako se brzo čita

dala bih ocjenu 3.5 jer je mrvicu previše fragmentarna i nedorečena, ali me definitivno zanima ostatak kvederinog stvaralaštva

(fun fact za koji nisam znala prije čitanja knjige: kveder je baka sunčani škrinjarić, a škrinjarić je majka sanji pilić, pop off literary nepo babies!!)

[Lara]

hvala Zofka <3

[Klaraic&#x1f9da;&#x1f3fd;‍♀️ · Rating 5 out of 5]

“Mlada jo je pogledala v čudu in v očeh se ji je videlo, da išče v obrazu gospe te mehke, idealne črte, ki so se smehljale na sliki. Bilo je dobro, ple-menito lice, ki je zrlo v njo a brez lepote. Ozke ustnice v ravni črti, uvelo lice in trudne oči. Ta gospa se je šele nedavno omožila in trdila je, da je jako, jako srečna. A njeno lice je bilo, kakor nebo zvečer, kadar umirajo zadnji žarki solnca na njegovih oblakih. Zdaj, zdaj izgine zadnji svit in potem bo noč ...”

“Zemlja je gorela krikov in nebesa so jokala bolečin. Joj, joj, joj! Gorje tebi, žena, gorje, gorje! Vse brezmerje je ječalo ženskega joku, vsi svetovi so se prali v njenih solzah. Strašne trombe trpljenja so bučale v vesoljstvo.
Človek se rodi!
Poslušajte, poslušajte!
Človek se rodi!”





“V srcu me je bolelo.
Kaj smo me žene takim stotisočerim možkim?
- Angelj ali zver. -
Le človek ne.”

Zofka was ahead of her time.

[Nastja · Rating 5 out of 5]

vsaka zenska in vsak moski bi mogli prebrt.

[Mojca Rudolf · Rating 2 out of 5]

Obdobje naturalizma mi gre le stežka v branje. Na srečo je pripovedni slog pisateljice dober, a teme v zbirki kratkih zgodb so seveda polne trpljenja, tragičnih usod, alkoholizma, pretepanja in verskih elementov.
Sicer so takšne knjige fantastično dober vpogled v slovensko zgodovinsko obdobje, a srečnejši dogodki kot da sploh ne bi obstajali.
Že v prvi zgodbi me je malce zmotila nekakšna nedodelanost. Glavni ženski lik, nenehno pretepan, opsovan, zaničevan. Dolgo časa sem bila prepričana, da je edinka, a se izkaže, da obstajajo sorojenci, a o njih ni niti besedice. Revščina odseva iz zgodbe, pa vendarle imajo nato trgovino pa še krčmo, a alkoholizem spodnese tudi to. Zasmehovana učenka pri uršulinkah nenadoma postane obkrožena s prijateljicami... No, vsekakor se mi je zdela zgodba kot poskus naštevanja vsega hudega, s končnim razumevanjem pa nisem zaznala, kaj bi se vmes zgodilo takšnega, da bi razumela očetovo in mamino obnašanje skozi življenje.
Kakorkoli, vse zgodbe so polne tragike, k sreči pa ima knjiga res le malo več kot sto strani. Če ne bi bilo izziva pri knjižnih črvekih, to nikakor ne bi bilo moje čtivo. A mnogo trpljenja skozi slovenske knjige je leta dolgo botrovalo, da bralci po njih niso posegali...

[Tit · Rating 5 out of 5]

Kratko in in pomembno branje za razumevanje neenakosti nekoč in danes.

Zbirka šestih kratkih črtic izdanih leta 1900. Zgodbe se, z izjemo zadnjih dveh, uglavnem vrtijo okrog ženske protagonistke in njenega tragičnega položaja v družbi.

Knjigo sem začel brat nevedoč, da je leto 2026 leto Zofke Kveder, kar sem izvedel šele po prebrani knjigi v Ars humana podcastu z dr. Katjo Mihurko (ki ga tudi priporočam ob/po branju knjige).

[anitnelav · Rating 5 out of 5]

“It hurt me in my heart.
What are we women to such hundreds of thousands of men?
An angel or a beast.
But never just a human.”

What can I even say about Zofka? She said everything through her works, and that’s why I love her so much.

[Tanja Šterman · Rating 4 out of 5]

Zbirka šestih črtic, kratkih zgodb. Ne samo o ženskah - tudi usoda moških je bila v tistih časih težka in velikokrat brezizhodna. Revščina, alkoholizem, nasilje, za ženske pa še dodatno breme hinavskega moraliziranja.
Pred kratkim sem pisala o črticah Zofke Kveder o njenih hčerah. Tiste so mi bile veliko bolj všeč. Predvsem zaradi iskrenosti, nežnosti, ... V Misteriju žene me slog ni tako prepričal. Vse je podrejeno sporočilu - neskončnih teži družbenega sistema in deprimirajočega vpliva katoliške cerkve.

Slog in jezik malo spominjata na Cankarja. Pač, isto obdobje. A Kvedrova niti približno ne dosega njegove poetičnosti, njegove premišljene - ali intuitivne, saj ni važno - zgradbe črtic.

[Adam · Rating 4 out of 5]

“Tonček se je šel na dvorišče igrat, ona je zibala najmlajšega brata. Njen prosti čas…
…
In ona je vzela košek in šla zopet ven v zimo, da se Tonček lahko pogreje… Njen prosti čas…
…
Drugi dan so oče in brata pili v krčmi. Treba se je malo pokrepčati… Ona je sedela doma in jim krpala raztrgane suknje. Njen prosti čas…
…
Ni vedela, kdaj je njen prosti čas, ali dopoldne, kadar leta umivat in pospravljat od hiše do hiše, ali popoldne, kadar sedi doma in plete nogavice in ne sme vzeti svojih otrok v naročje, da se ne zamudi…” (str. 36 & 37)

“In takrat ji je prvikrat prišla strašna misel…
Ako bo sin, naj živi. Močni in silni so moški in svet jim je odprt. In ne poznajo največje zapuščenosti, največjega poniževanja, največje nesreče. Ženska pa je teptana v prah in največje bolečine so njen delež, največja grenkost!
In njena hči? - Njena hči bo že pri rojstvu določena in zaznamovana za trpljenje, za sramoto, za propad. Usoda matere in pramatere bo njen del in dalje se bo podedovalo prekletstvo brez konca v njih rodu, v rodu poteptanih, strtih, preziranih…” (str. 50)

[Ana · Rating 5 out of 5]

Amazing stories from famous Slovene author Zofka Kveder. Depressed, patological and extraordinary.