Čeprav je srednji vek pogosto zavit v tančico skrivnosti, se zgodovinarji strinjajo, da Vikingi v 9. stoletju niso zgolj napadali in plenili obalnih mest med severno Afriko in Italijo, ampak so v Sredozemlju tudi trgovali in se kasneje tam celo naselili.
Vsi poznamo njihov pogum v boju z mitološkimi bitji in njihovo globoko predanost mnogoterim bogovom v Asgardu, ki z Odinom, Thorom, Frejo in Lokijem na čelu krojijo usode tako posameznikov kot celih narodov.
Roman Južni Viking preplete zgodovinsko resničnost in skandinavsko mitologijo v fantastično sago, v kateri se z Bjornom Železnobokim spopademo s človeškimi in nadnaravnimi nasprotniki in se poigramo z mislijo: kaj pa, če se Vikingi niso ustavili le na jugu Italije. Kaj, če jih je poklical severni Jadran, kaj, če jih je v svoje naročje zvabila triglava gora?
To je ena najboljših žanrskih knjig v slovenščini v zadnjih letih. Resnično solidno spisana zgodovinska pustolovščina za odrasle. Prepričljiva, razgibana realistična zgodba z nekaj seksa, drog in klanja. Odlikujejo jo predvsem vešče izpisani bojni prizori, kjer se vidi, da avtor piše iz izkušenj uprizarjanja tovrstnih spopadov; ter številni zgodovinski detajli o krajih, skozi katere potujejo, o običajih, obnašanju in življenju Vikingov in drugih. Zakaj torej tako relativno nizka ocena? (Tri zvezdice pri meni so sicer pet zvezdic marsikateremu drugemu bralcu, tako da naj vas to ne zavede.) Del razloga za tako oceno je gotovo slog, ki je sicer, kot zapisano, realističen in soliden, a pogosto zaide v neko solzavost in sentimentalnost ter celo otročjost, ki nekoliko pokvari tudi psihološko prepričljivost likov. Drugi razlog so liki - ker skuša biti zgodba realistična, je likov ogromno, a to pomeni, da zanje preprosto ni dovolj prostora, niti niso vedno najbolje karakterizirani - in to niti glavni lik, Bjorn. A najbolj je zgodbi zameriti, da ne ustvari prave napetosti, ki bi izhajala vsaj iz jasnejše in zanimivejše motivacije likov ter cilja dogodkov - večino knjige Vikingi pač blodijo po Sredozemlju in plenijo. Njihovi spopadi so brez pravih posledic, zgolj šibko povezani z Bjornovo željo po slavi in kot taki hitro repetativni in nesmiselni. Bjornove sanje so izredno nezanimive in ponavljajoče se in ni povsem jasno, zakaj jim s tako željo sledi (in zakaj bi bogovi želeli, da jim sledi). Fantazijski elementi se jasneje pojavijo šele v zadnji tretjini knjige in so, kot zapisano, povsem nepovezani s preostalo zgodbo. Tako da gre na koncu zgolj za razširjeno pravljico o nastanku Blejskega jezera in Maribora, ki potem deluje izjemno antiklimaktično. Škoda. Z bolje motivirano, ciljano zgodbo bi bilo tole lahko res dobro. Ampak je še en občuten korak naprej v slovenskem žanru, kar nikakor ni zanemarljivo.
Zelo luštna fantazijska knjiga. Sem se pa nadejala malo več Slovanov, ker mi je vedno toplo pri srcu, ko berem o naših prednikih. Meni je bil zelo všeč tudi zgodovinski aspekt, saj nam malo tudi odstre pokristranjevanje. Tako Vikingi kot Slovani smo bili mnogobožci in v knjigo je seveda vključena tudi ta mitologija. Priporočam!
Zdravo, avtor Južnega Vikinga tukaj. Hvala vsem, ki ste se odločili prebrati moj prvenec. Iskreno upam, da vam je bil všeč. To ni ravno review, sem tukaj bolj zato, če bi koga slučajno zanimalo kaj več o knjigi, pa ne ve, kje drugje me kontaktirat.