Zbirka Kap lje kap lje je v prvi vrsti zbirka o povezanosti generacij žensk neke rodbine, šele potem vseh žensk in, čisto na koncu, vseh ljudi in bitij. Struktura zbirke je formalno izrazito dvojna: nenaslovljene pesmi, ki so bolj tokovi zlivajočih se besed, podob, refleksij neke sedanjosti, kot jo doživlja pripovedovalka, se prepletajo z naslovljenimi pesmimi, ki premišljujejo življenja in dediščino žensk, katerih izkušnje, besede in odtisi so jo pomagali izoblikovati.
Zaradi narave jezika se sicer v zbirki prepletajo zaporedno: tok sedanjosti – utrinek preteklosti – tok sedanjosti – utrinek preteklosti ... čeprav bi jih v resnici morali pravzaprav brati vzporedno. Predstavljajte si zračni posnetek področja okoli struge Mure. Medtem ko živi tok reke vodo sprotno odnaša nizdol, nekaj korakov stran ujeta v mrtvici njena nekdanja voda hrani zgodbe, praspomin tega, kar je nekoč bila, vseh, ki so prihajali k njenim bregovom in so jo spreminjali v to, kar je danes. Čeprav jih je življenje morda že odneslo onkraj, ostajajo prisotni in odmevajo v šumenju deroče reke, ki brez vpadljive / sledi / izgine za robom / vidnega.
Tako zelo občudujem poetiko Lare. Z vsako pesmijo se lahko ustavim, z njo prebijem nekaj casa in se poglobim vase. Že branje prve zbirke me je notranje zelo poglobilo, povečalo moj prostor doživljanja. Tudi ta zbirka je krasna, vizualno zelo lepa, ritem, ki ga ustvarja deljenje besed me ritmično zelo lepo pelje skozi branje in neskončno uživam. Zelo čestitam avtorici za tako vsebinsko polno, izčiščeno delo, tudi ilustracije se zelo lepo povežejo z notranjo pokrajno, ki mi jo zbirka izrisuje.