"Ma mère venait de mourir, je n'étais plus la fille de personne. En fixant son dernier visage, j'avais envie de comprendre quelque chose au mien, à cet héritage qui se transmet par la langue maternelle et s'appelle identité. Ce n'était pas l'identité tranquille et évidente qui m'intéressait, mais celle des exilés, ceux qui en sont plus conscients que les autres et qui doivent lutter pour la garder. C'est pour ça que je suis partie à Buenos Aires où vivent encore aujourd'hui 30 000 Slovènes et leurs descendants, émigrés en Argentine en deux grandes vagues : ceux qui fuyaient la misère et le fascisme italien dans les années trente, puis les autres, les politiques, fuyant le régime communiste après la Seconde Guerre mondiale. Une idée curieuse, j'en conviens, d'autant que j'ai embarqué dans ce voyage un autre exilé, polonais et écrivain, c'est-à-dire exilé par essence, Witold Gombrowicz. Mais vous allez voir leurs visages de près..." Brina Svit.
Prva prebrana knjiga te avtorice, a zagotovo ne zadnja. Brina uporablja speven, tekoč slog, zelo privlačen za branje. V tokratni, kar malce posebni knjigi, se loti odkrivanja slovenskih migrantov v Argentini, v kateri nekaj teh obrazov slika in predstavi v knjigi, vmes pa razgrinja še življenjsko pot poljskega migranta, pisatelja. Raazkrije precej zgodovine domobranstva, se ne spušča v polemike. Zelo zanimiv prikaz življenja slovencev v Argentini in njihovega truda ohranjati slovenski jezik, vse do danes. In še eno lepo razmišljanje v knjigi; kot prvi Brina Svit:
Opazovati neznani obraz je kot gledati v osvetljeno okno na drugi strani ulice, se vam ne zdi? Kaj se dogaja za tem oknom Kakšne skrivnosti, radosti, bolečine, tegobe in sanje se odvijajo v njegovi notranjosti? Kaj razumemo o nekom drugem, ki ga imamo pred sabo, kadar gledamo vanj?