What do you think?
Rate this book
Kamp
V svojem prvencu nam avtorica z blago ironijo in veliko mero naklonjenosti približa kamp, to nadvse priljubljeno poletno počitniško mravljišče.
Življenje v prikolicah in šotorih ima svoja pisana in nenapisana pravila, še posebno, če je kamp namenjen le nudistom. Dolgoletni pavšalisti se med seboj poznajo, imajo ustaljene navade, baldahine, ograje, zabave in zeliščni liker FKK, postajajo si podobni ne glede na nacionalno pripadnost. V oči bodejo prišleki ali pa tisti, ki odstopajo od ustaljenih vzorcev. Med njimi sta tudi Ana in Iva, mama in hči, ki se jima je s smrtjo moža in očeta življenje obrnilo na glavo.
Življenje v prikolicah in šotorih ima svoja pisana in nenapisana pravila, še posebno, če je kamp namenjen le nudistom. Dolgoletni pavšalisti se med seboj poznajo, imajo ustaljene navade, baldahine, ograje, zabave in zeliščni liker FKK, postajajo si podobni ne glede na nacionalno pripadnost. V oči bodejo prišleki ali pa tisti, ki odstopajo od ustaljenih vzorcev. Med njimi sta tudi Ana in Iva, mama in hči, ki se jima je s smrtjo moža in očeta življenje obrnilo na glavo.
176 pages, Paperback
Published January 1, 2025
12 people want to read
Ratings & Reviews
Friends & Following
Create a free account to discover what your friends think of this book!
Community Reviews
Displaying 1 of 1 review
December 6, 2025
Strašno rada berem nove, meni še neznane slovenske avtorje. Radovedna sem, kaj me čaka. Mi bo všeč? Priznam, da imam že malo ustaljena pričakovanja glede na založbo. A velikokrat sem tudi presenečena. V eno ali drugo smer ...
Kamp je kratek roman s kratkimi poglavji, vinjetami, o nekem poletju v nekem nudističnem kampu na hrvaški obali. Vsevedni pavšalisti, ki se že poznajo med seboj. Novi prišleki. Tujci. Dinamika odnosov med ljudmi.
V središču dogajanja sta Ana in Iva. Mama in njena - sklepam, morda je bilo napisano, pa sem pozabila - približno desetletna hči. Iva je nenavaden otrok. Najraje se drži sama zase, nabira kamne in gradi "stanovanje", zatočišče na robu kampa. Česa se boji? Kakšna je Anina in Ivina zgodba?
Že ptički na veji čivkajo, da imam rada kriminalke. Napetost, suspenz - ni treba, da je ravno umor, ampak malo skrivnostnosti vedno pripomore k bralnemu užitku. Na srečo nisem prebrala zapisa na platnici, ki za moj okus pove čisto preveč. Sploh pa članek v današnji Bukli. Saj ne, da gre za neko strašno skrivnost - razkrije se že kar kmalu v romanu, a na prvih straneh se bralec napeto sprašuje, kdo sta Ana in Iva in v pričakovanju obrača strani.
Ker toliko berem, sem seveda že ugotovila, da gre v večini primerov za namerno tehniko pisanja, ki bralca drži v radovednosti in napetosti. Osebe uletavajo v dogajanje, odnose med njimi pa spoznavamo šele postopoma, malo kasneje. Rada imam tak stil, če le ni preveč zapleten in skrivnosten, da bi mu lahko sledila.
In - moje mnenje o romanu Kamp? Všeč mi je bil. Prijetno branje o dopustniškemvsakdanu, a s kar nekaj globljimi podtoni. Preteklost, prihodnost, ljubezen, starševstvo, ... in malo enigmatično poglavje z naslovom Jež proti koncu knjige. Jaz si ga razlagam po svoje, a morda je več razlag. Nasploh roman proti koncu nekako razpade, se razkroji, preskakuje v prostoru in času, ni več lahkotnega linearnega počitniškega dogajanja. A tudi to mi je bilo všeč.
Kamp je kratek roman s kratkimi poglavji, vinjetami, o nekem poletju v nekem nudističnem kampu na hrvaški obali. Vsevedni pavšalisti, ki se že poznajo med seboj. Novi prišleki. Tujci. Dinamika odnosov med ljudmi.
V središču dogajanja sta Ana in Iva. Mama in njena - sklepam, morda je bilo napisano, pa sem pozabila - približno desetletna hči. Iva je nenavaden otrok. Najraje se drži sama zase, nabira kamne in gradi "stanovanje", zatočišče na robu kampa. Česa se boji? Kakšna je Anina in Ivina zgodba?
Že ptički na veji čivkajo, da imam rada kriminalke. Napetost, suspenz - ni treba, da je ravno umor, ampak malo skrivnostnosti vedno pripomore k bralnemu užitku. Na srečo nisem prebrala zapisa na platnici, ki za moj okus pove čisto preveč. Sploh pa članek v današnji Bukli. Saj ne, da gre za neko strašno skrivnost - razkrije se že kar kmalu v romanu, a na prvih straneh se bralec napeto sprašuje, kdo sta Ana in Iva in v pričakovanju obrača strani.
Ker toliko berem, sem seveda že ugotovila, da gre v večini primerov za namerno tehniko pisanja, ki bralca drži v radovednosti in napetosti. Osebe uletavajo v dogajanje, odnose med njimi pa spoznavamo šele postopoma, malo kasneje. Rada imam tak stil, če le ni preveč zapleten in skrivnosten, da bi mu lahko sledila.
In - moje mnenje o romanu Kamp? Všeč mi je bil. Prijetno branje o dopustniškemvsakdanu, a s kar nekaj globljimi podtoni. Preteklost, prihodnost, ljubezen, starševstvo, ... in malo enigmatično poglavje z naslovom Jež proti koncu knjige. Jaz si ga razlagam po svoje, a morda je več razlag. Nasploh roman proti koncu nekako razpade, se razkroji, preskakuje v prostoru in času, ni več lahkotnega linearnega počitniškega dogajanja. A tudi to mi je bilo všeč.
Displaying 1 of 1 review