V domači kuhinji najdejo umorjenega lovskega čuvaja. Inšpektor Rihard Tisnikar domneva, da se ni prišel maščevat zastreljen medved, temveč je krivec kar stari slabi človek. Pa vendar: čuvaju so razbili lobanjo s kladivom za mehčanje mesa, za to bi bila potrebna medvedja moč. Šibke ženske torej kot osumljenke odpadejo? Če odpadejo, ne odpadejo za dolgo. Lovski čuvaj je imel namreč na glavi anatomsko posebnost, zaradi katere bi ga s kladivom za mehčanje mesa lahko ubil celo otrok – le vedeti bi moral zanjo, kajti skrivala se je pod lasmi.
Težko je napisati kaj novega o Valjavcu - v letu in pol, odkar objavljam tule, sem delila svoje vtise že o kar nekaj njegovih krimičih. No, saj tudi on težko napiše kaj posebno novega (v sedmih letih je napisal osemindvajset kriminalk). A ga kljub temu rada berem.
Za las je ena boljših njegovih. Zaplet je zanimiv, humor berljiv (v nekaterih knjigah ga je odneslo krepko čez mejo dobrega okusa), razplet pa mičkeno preveč za lase privlečen (dobesedno) - pa ajde. Branje za razvedrilo in sprostitev. Za tiste, ki avtorja še ne poznate - gre za lahkotne kriminalke, kjer zločine razrešuje Rihard Tisnikar, včasih pa tudi njegov oče Pavel Cirk. Značilen je humor, besedne eskapade, lahkoten, kramljajoč slog. Meni je všeč od časa do časa, a še vedno nisem prebrala vseh njegovih knjig. Hitro se ga zasitim, zato je kar realna trditev, da on piše hitreje, kot lahko jaz berem.